Sončno nabrežje 8/Riva del Sole 8
6310 Izola/Isola
Jadralni klub (JK) Burja bo danes, 17. januarja, ob 17. uri v restavraciji Srednje šole Izola obeležil 70. obletnico delovanja. Ustanovljen je bil na pobudo Zvonka Filipija leta 1954 in danes si je težko predstavljati, kakšni so bili njegovi začetki.
V koprskem Jadru so jim posodili jadrnico in ogrodje zanjo, da so lahko sami začeli izdelovati prve jadrnice nekdaj priljubljenega razreda sloka ali »bekačin«. Uporabili so smrekove deske in za jadra grobo platno, ki jim je gulilo členke na prstih. Tudi konopljine vrvi, ki so v stiku z morsko soljo otrdele, so jih rezale v dlani.
Leta 1992 so v Izoli organizirali svetovno prvenstvo razreda evropa
JK Burja je sprva deloval pod okriljem Ljudske tehnike, njegov prvi predsednik je bil Albert Zornada. Prvi vidnejši rezultat sta dosegla Sašo Majerič in Stanislav Žbogar, ko sta leta 1959 zmagala na tekmovanju za prehodni Tomosov pokal, na nekakšnem neuradnem slovenskem prvenstvu. Leta 1974 je posadka Stanislav Žbogar-Vojko Grželj zmagala na Zlatem Jadru Severnega Jadrana v sloki, na Sredozemskem prvenstvu leta 1976 sta bila četrta. V naslednjem desetletju so že kupili nekaj jadrnic razreda kadet in to je bil prvi mladinski razred pri nas. Njegovi začetki segajo v leto 1965; takrat so se člani kluba, ki je deloval pod okriljem Mehanotehnike, priključili Burji.
V kadetu in sloki so bili jadralci Burje do leta 1977 del jugoslovanske reprezentance in več tekmovali v tujini. Proti koncu sedemdesetih let je Jadralna Zveza Jugoslavije začela podpirati jadralne razrede 470, 420, finn, letečega holandca. Mladi so jadrali v razredu optimist ter se kalili kot jadralci in krmarji (žal ne kot posadke, kot so se v kadetih). V letih 1977-1981 so v optimistu že krojili jugoslovanski vrh, med najboljšimi so bili Bojan Škof, Evgenij Komljanec in Robi Mulec, sledil jim je Zoran Barbarič.
V prvih 30 letih se je klub sedemkrat selil, ustrezne prostore v Arrigoniju, kjer še zdaj domuje, je dobil leta 1988. Naslednja prelomnica je bilo leto 1992, ko so v Izoli organizirali svetovno prvenstvo razreda evropa, ki je bilo takrat med najštevilčnejšimi razredi. Organizacijo so jim dovolili kljub vojnim vihram na Balkanu, za kar so si najbolj prizadevali Vojko Kokošar, Matija Gorjan in že omenjeni Žbogar. Ustanovili so Jadralno zvezo Slovenije in jo včlanili v mednarodno zvezo ISAF, pripomogel je tedanji predsednik krovne organizacije Jože Tratnik.
Od Izola Spring Cup do olimpijskih odličij
Na noge so postavili mednarodno regato in jo poimenovali Izola Spring Cup. Ta je še zdaj med najpomembnejšimi na širšem območju Sredozemlja. Leta 1998 so organizirali evropsko prvenstvo olimpijskega razreda soling, leto zatem evropsko prvenstvo starejših jadralcev Masters Soling European Championship. Leta 2005 so izpeljali mladinsko evropsko prvenstvo najmnožičnejšega mladinskega razreda laser 4.7. Čeprav so njihovi jadralci in jadralke že nizali vrhunske rezultate, so po letu 2000 ponovno dvignili nivo, z dosežki Vasilija Žbogarja. Leta 2003 je v Splitu postal evropski prvak v olimpijskem laserju in leto zatem v Atenah osvojil prvo olimpijsko jadralsko odličje, šele deveto med slovenskimi olimpijskimi odličji. Olimpijski bron je oplemenitil s srebrom že na naslednjih Olimpijskih igrah na Kitajskem (2008). Leta 2009 sta v laserju zablesteli Urška Košir, zlata na svetovnem prvenstvu, in Kim Pletikos, zlata na evropskem prvenstvu. Vasilij Žbogar je leta 2013 osvojil naslov evropskega prvaka v razredu finn in v tem razredu domov odnesel še tretje olimpijsko odličje, na Olimpijskih igrah v Braziliji leta 2016 je bil srebrn.