21. februar so Združeni narodi izbrali za mednarodni dan maternega jezika – kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov na svetu in v spomin na ubite študente, ki so 21. februarja leta 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo svojega maternega jezika, bengalščine.
Materinščine se običajno naučimo od matere (lahko tudi od očeta ali skrbnikov) in ima za vsakega od nas posebno čustveno vrednost. To je naš prvi jezik in v njem se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo ali na splošno komuniciramo.
Jezikoslovci si niso enotni glede odgovora na vprašanje, koliko različnih govorjenih jezikov je na svetu. Po njihovih ocenah jih je med 4000 in 10.000, največkrat omenjajo okrog 7000, pri čemer narečja niso upoštevana. Nekateri jeziki so materni samo za nekaj deset ljudi, drugi pa za več deset ali celo sto milijonov. Mandarinščina, uradni jezik LR Kitajske, je z več kot 800 milijoni naravnih govorcev najbolj razširjen jezik na svetu. Prav vsi materni jeziki, ne glede na število govorcev, so enakovredni in enako dragoceni. Pravica do materinščine je namreč osnovna človekova pravica, čeprav po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Človek ima lahko tudi dva materna jezika, nekateri imajo za materni jezik znakovni jezik, v katerem komunicirajo s pomočjo rok oziroma besede sporočajo z različnimi kretnjami.
Materni jezik je pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Slovenščina je materni jezik približno 2,5 milijona Slovencem, ki živijo v Sloveniji in zunaj nje. Na območju naše države je slovenščina večinski materni jezik, na narodno mešanih območjih, med katera se uvršča tudi naša občina, sta materinščina še italijanščina in madžarščina, uradna jezika italijanske in madžarske manjšine. Druge materne jezike imajo tudi priseljenci, ki so v Slovenijo prišli iz drugih držav.
