Na podlagi Zakona o dolgotrajni oskrbi se s 1. julijem letos začne izvajati storitev dolgotrajne oskrbe (DO) na domu. Naloga občine je, da spremlja izvajanje nove storitve na svojem območju in ustanovi javni zavod za njeno opravljanje ali podeli koncesijo za to dejavnost. V občini Izola bo izvajalec dolgotrajne oskrbe na domu Zdravstveni dom Izola.
Zakon določa sistemsko financiranje dolgotrajne oskrbe. Pravice do te storitve se bodo financirale iz prispevkov obveznega zavarovanja za DO (s strani delavcev in delodajalcev ter upokojencev), sredstev državnega proračuna in iz lastne udeležbe upravičenca. Slednja je predvidena od leta 2028 dalje, če ne bodo zadoščali načrtovani prihodki iz naslova plačevanja prispevkov.
Upravičenci do DO lahko uveljavljajo nedenarne pravice iz DO, in sicer v obliki DO na domu, DO v instituciji, pravico do oskrbovalca družinskega člana ali pa denarno pravico do DO v obliki denarnega prejemka. Ob tem imajo vsi upravičenci do DO pravico do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti, medtem ko lahko tisti, ki niso nameščeni v instituciji, dostopajo tudi do sofinanciranja storitev e-oskrbe.
Na podlagi zakona se sistem DO uveljavlja postopoma, pravice stopijo v veljavo v različnih obdobjih. S 1. 1. 2024 se je začela izvajati pravica do oskrbovalca družinskega člana, s 1. 7. 2025 se bodo začele izvajati: pravica do DO na domu, storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in e-oskrba, s 1. 12. 2025 pa tudi DO v instituciji in denarni prejemek. Razlog za postopno uvajanje je kompleksnost sistema oziroma zagotavljanje lažjega in bolje prilagojenega prehoda v nov sistem.
Da bi ljudje lahko čim dlje ostali v svojem domačem okolju, zakon krepi oskrbo na domu, predvsem s tem, da se v okviru storitve DO na domu nudijo tudi storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila, storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter storitve e-oskrbe. Ta pravica pa ne ukinja dostopa do že utečene socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu. Pravica DO na domu je nadgradnja socialnovarstvene storitve pomoči na domu, saj vključuje tudi storitve zdravstvene nege, ki so vezane na osnovna dnevna opravila.
Vstopne točke za DO so organizirane na sedežih centrov za socialno delo. Na teh točkah bodo svetovalci za DO ocenjevali upravičenost in na tej podlagi bodo vlagatelji umeščeni v kategorijo oskrbe. Od kategorije bo odvisno, koliko ur oskrbe mesečno bo prejemal upravičenec.
Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti so storitve, ki jih izvajajo socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, magistri kineziologije in socialni gerontologi. Zajemajo storitve, namenjene preprečevanju poslabšanja stanja upravičenca, storitve psihosocialne podpore, storitve post-diagnostične podpore osebam s sindromom demence in storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja.
Letno bo tako upravičencem do DO lahko dodeljeno še določeno število ur storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti.
Izvajalec DO na domu mora zagotoviti opravljanje vseh storitev DO:
Urne postavke bo določal podzakonski predpis, »Pravilnik o izhodiščih za oblikovanje cen urnih postavk pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe«, ki je v pripravi.
