Prihodnje praznične dneve bodo nekateri že izkoristili za skok v morje. Ker je ponekod še vedno videti kompasne meduze, ne bo odveč nasvet, kaj storiti, če nas kakšna opeče. Poiskali smo ga pri najboljših poznavalcih, na Morski biološki postaji, ki deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za biologijo.
V zgibanki z zgovornim naslovom Nevarnosti v morju, ki večinoma to niso, takole navajajo: "Če v morju opazite meduze, se skoku v vodo raje izognite. Med plavanjem jih je namreč težko opaziti. Poleg tega imajo nekatere vrste zelo dolge, skoraj nevidne lovke. Meduz se ne dotikajte, saj lahko strup z rokami prenesete v oči ali na druge občutljive dele telesa, kjer lahko pride do vnetja. Ožig meduze povzroči pekoč in boleč občutek, kasneje srbečico in vnetje kože (rdečina, mehurčki). Mesto ožiga sperite z morsko vodo in vidne lovke previdno odstranite s pinceto ali rokavico. Pri blaženju vnetja si lahko pomagate s pripravki iz lekarne. Če pride do intenzivne reakcije na koži, potenja, bledice in izgube orientacije, poiščite zdravniško pomoč."
Kot pojasnjujejo, lahko v našem morju poleg kompasne meduze (Chrysaora hysoscella) srečamo še zlasti uhatega klobučnjaka (Aurelia aurita), velikega klobučnjaka (Rhizostoma pulmo), morsko cvetačo (Cotylorhiza tuberculata) in mesečinko (Pelagia noctiluca). Ožig slednje velja za najbolj bolečega.
Meduze uvrščamo med želatinozni plankton. Meduza je planktonski stadij življenjskega cikla nekaterih skupin ožigalkarjev. Premer klobuka odraslih meduz lahko meri od manj kot 2 milimetra pa vse do 2 metrov. V morju se premikajo z utripanjem klobuka, na daljše razdalje jih raznašajo morski tokovi. Plen lovijo z lovkami, oboroženimi z ožigalnimi organeli – nematocistami, ki vsebujejo strup.
Naš planet naseljujejo že več kot 500 milijonov let. Njihov (mednarodni) dan obeležujemo 3. novembra.
