Po vročih dneh so pred nami novi vroči dnevi

1. 7. 2025 112
Po današnjem nekoliko bolj svežem dopoldnevu nas v slovenski Istri ponovno čakajo vroči sončni dnevi. Kot navajajo v Agenciji RS za okolje (ARSO), se je ozračje ob šibki burji v popoldanskih urah že ogrelo na 32 do 33 stopinj Celzija. Podobno naj bi bilo tudi v petek, medtem ko nekatere projekcije za prihodnje dneve kažejo še višje temperature, od 34 do 35 stopinj Celzija.   
  

Po podatkih ARSO bo predvsem po nižinah Primorske in v mestih sredi dneva in popoldne velika toplotna obremenitev. Nekaj krajevnih ploh in neviht vremenoslovci znova dopuščajo v nedeljo oziroma ponedeljek.

Toplo je tudi morje, saj ima po uradnih meritvah 27 do 28 stopinj Celzija.

 

V večjem delu Slovenije je razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja. Na našem območju, območju koprske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, ki zajema štiri občine slovenske Istre, je bila 27. junija sicer preklicana.

 

Kakšne težave povzroča vročina?

Kot opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), lahko daljše obdobje vročine povzroči različne težave in pregretje telesa:

  • dehidracijo
  • kožne izpuščaje
  • vročinske krče
  • vročinsko izčrpanost
  • omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti
  • vročinsko kap
  • poslabšanje obstoječih bolezni.

Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto: zmanjšamo torej izpostavljenost vročini (se umaknemo v senco, v naravo ali v hladnejše prostore), zmanjšamo nastajanje toplote (omejimo fizično aktivnost: fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure), uživamo "lahko hrano" v manjših obrokih, telesu omogočimo odvajanje toplote s pravilno izbiro oblačil in z zadostnim uživanjem tekočin.

Pomagamo tudi drugim, saj so nekateri ljudje bolj ogroženi oziroma bolj občutljivi:

  • starejši, nosečnice, otroci;
  • bolniki (na primer osebe s srčno žilnimi obolenji, obolenji dihal, s sladkorno boleznijo, z obolenji ledvic, z duševnimi motnjami, nepokretni, bolniki z drisko, bruhanjem, povišano telesno temperaturo; na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil);
  • prebivalci s socialno-ekonomskimi težavami (ljudje z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomci, socialno izolirani, prebivalci, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov);  
  • prebivalci, ki so dodatno izpostavljeni nekaterim dejavnikom iz okolja (na primer onesnaženemu zraku, ki imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavci, ki delajo na prostem, rekreativni športniki, popotniki, begunci);
  • prebivalci mest (vročinski valovi so še posebej intenzivni v urbanih območjih zaradi zamenjave  vegetacije z asfaltom in betonom; sprememb prizemnega zračnega toka zaradi zapletene geometrije ulic in zgradb; proizvodnje antropogene toplote; te spremembe ustvarjajo temperaturno razliko med mestnim in podeželskim okoljem, kar imenujemo učinek mestnega toplotnega otoka; urbana območja podnevi vsrkajo toploto, ponoči pa jo počasi sproščajo in ogrevajo zrak, kar preprečuje okrevanje človeškega telesa po dnevni izpostavljenosti visoki vročini).

Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem parkiranem avtomobilu.

V primeru pregretja osebo umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega ves čas hladimo. Nezavestnemu ne dajemo tekočine. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.

 

Še nekaj splošnih nasvetov

Ne pozabimo na zaščito pred soncem: v času njegove največje moči – med 10. in  17. uro  –  poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (SZF oziroma angl. SPF) najmanj 30. S kremo zaščitimo kožo, ki ni pokrita z oblačili (na primer obraz, uhlje, hrbtišča rok).

V vročini se hrana hitreje pokvari: bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo, in na pravilno ravnanje s hrano.

Zdravila shranjujemo na primerni temperaturi, skladno z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika.