Ob prisotnosti visokih političnih gostov se je ta teden začel jubilejni 10. Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij (TSO), ki zadnjih nekaj let poteka pod sloganom Močnejše sodelovanje za boljšo prihodnost. Dogodek, ki vsako leto privabi številne udeležence na obalo slovenske Istre, ozavešča o pomenu morja in obale ter o potrebi po uravnoteženju njunega gospodarskega potenciala z okoljsko trajnostjo.
Ob deseti obletnici se je TSO utrdil kot ključna platforma za srečevanja in izmenjavo izkušenj med štirimi makroregionalnimi strategijami EU, hkrati pa spodbudil nastanek nekaterih vidnejših projektov v okviru Evropske strategije za Jadransko-jonsko makroregijo.
Na uradnem odprtju 10. Tedna sredozemske obale in makro-regionalnih strategij 2025 sta zbrane uvodoma nagovorila župan občine gostiteljice Milan Bogatič ter veleposlanica Barbara Žvokelj, generalna sekretarka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve RS.
Župan Bogatič je na novinarski konferenci izpostavil Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij kot pomembno stičišče dialoga na makroregionalni ravni. Ob tem je poudaril, da se moramo soočiti s problematiko dviga morske gladine ter strateškim načrtovanjem posegov v prostor, ki bodo omogočili varno in kakovostno življenje ob morju tudi v prihodnje. Kot je bilo predstavljeno na včerajšnjem dogodku v Manziolijevi palači, je ob pravočasnem sprejetju državnih strateških dokumentov mogoče pridobiti tudi evropska sredstva, zato je ključno, da država prevzame vodilno vlogo in omogoči izvedbo konkretnih rešitev.
Podnebna odpornost od izvira do morja
Posvet sta v okviru Tematske usmerjevalne skupine EUSAIR za kakovost okolja zasnovala njegova sokoordinatorja dr. Mitja Bricelj in dr. Senad Oprašić, potekal pa je v soorganizaciji Ministrstva z naravne vire in prostor. Generalna direktorica direktorata za vode z omenjenega ministrstva dr. Lidija Globevnik je izpostavila, da "gre za dogodek, ki vpliva na procese ravnanj, vključno s pripravo projektov, ki so vitalnega pomena za vse države ob skupnem morju". Brez TSO, kot je dejala, številni pomembni projekti – vključno z NAMIRS – ne bi zaživeli. Nujni so za varovanje obalnih in morskih virov, ki so vse bolj obremenjeni zaradi prometa in onesnaženja od izvira do morja. Spomnila je tudi, da je prav iz slovenskih izkušenj z Dnevom sredozemske obale, ki je prerasel v Teden sredozemske obale, nastala pobuda za razglasitev Svetovnega dneva obale v okviru ZN. Pobudo je njen minister predstavil na junijski konferenci ZN o okolju (UNOC) v Nici, njen namen pa je okrepiti sodelovanje držav za zdravje morij in večjo podnebno odpornost obal. Pobudo je že obravnaval Biro Barcelonske konvencije.
Dr. Mitja Bricelj je dodal, da "Slovenija proaktivno izvaja Protokol o celovitem upravljanju z obalo (ICZM), k čemur v zadnjem desetletju zaznavno prispeva tudi slovenski TSO in urejanje priobalnega pasu med Izolo in Koprom. Po najnovejši analizi PAP/RAC Barcelonske konvencije iz leta 2025 je Slovenija celo najuspešnejša pri celovitem upravljanju z obalo v celotnem Sredozemlju".
Močnejše sodelovanje za boljšo prihodnost
Veleposlanica Barbara Žvokelj, generalna sekretarka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, je v svojem nagovoru ob odprtju spomnila, da je bil Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij prvič organiziran leta 2016 kot eden osrednjih dogodkov slovenskega predsedovanja novoustanovljeni Strategiji EU za Alpsko regijo. Slovenija je z njim sprožila povezovanje evropskih strategij, izmenjavo dobrih praks in iskanje sinergij med njimi, hkrati pa gre v Izoli za največji dogodek vseh makroregionalnih strategij, ki se odvija neposredno na terenu, na stičišču treh makroregij.
Ob tem je poudarila tudi, da makroregionalne strategije spodbujajo čezmejno sodelovanje pri reševanju skupnih izzivov – od demografskih sprememb in zelenega prehoda do digitalne transformacije in pripravljenosti na podnebne spremembe ter druge izzive. V času geopolitične nestabilnosti, zlasti vojne v Ukrajini, pa prispevajo h krepitvi odpornosti na nacionalni ter regionalni ravni. V okviru Strategije EU za Podonavsko in Jadransko-jonsko regijo sodelujejo tudi države kandidatke za članstvo v EU z Zahodnega Balkana, pa tudi Ukrajina in Moldavija. Zato je po besedah veleposlanice še toliko pomembneje, da letos poteka razprava o tem, kako lahko makroregionalne strategije prispevajo k procesu širitve Evropske unije.
Kohezijska politika po letu 2027: "Več sodelovanja, več Evrope"
Državni sekretar pristojen za kohezijo mag. Marko Koprivc je na političnem panelu v okviru odprtja TSO izpostavil: ''Nadaljevanje močne kohezijske politike EU po letu 2027 je ključno za krepitev sodelovanja znotraj EU in z državami kandidatkami. Več kohezije pomeni tudi bolj konkurenčno, odporno in varno Evropo. Prav zato si Slovenija prizadeva za ustrezen proračun za kohezijsko politiko po letu 2027.'' Na panelu so sodelovali tudi dr. Vladimir Prebilič, poslanec Evropskega parlamenta in član Odbora za regionalni razvoj, Roland Arbter, namestnik direktorja na Zveznem ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Avstrije ter nacionalni koordinator za EUSDR, Johan Magnusson iz Evropske komisije, vodja skupine za strategiji EU za Podonavje in Baltsko morje. Razpravljavci so poudarili, da je desetletje sodelovanja v okviru makro-regionalnih strategij okrepilo zavedanje, da smo uspešnejši, kadar sodelujemo, hkrati pa je prineslo tudi konkretne projekte z učinki, ki segajo preko nacionalnih meja. Okrepljeno povezovanje med projekti kohezijske politike EU in tistimi, razvitimi v okviru makroregionalnih strategij, bo zaradi čezmejnih učinkov še povečalo učinkovitost naložb EU.
Prispevek makroregionalnih strategij k širitvi EU
Sledil je strokovni panel z naslovom Prispevek makroregionalnih strategij k širitvi EU, na katerem je bilo izpostavljeno, da makroregionalne strategije dopolnjujejo nacionalna prizadevanja in ponujajo skupno platformo za sodelovanje držav članic in kandidatk pri skupnih prioritetah. Panel je odprl neposredno razpravo med državami članicami EU, kandidatkami in Evropsko komisijo o konkretnih projektih in uspehih makroregionalnih strategij, pa tudi o problemih in izzivih v bodoče. Slišati je bilo močan poziv k prilagoditvi EU financiranja potrebam makro-regionalnega povezovanja, s čimer bi EU bolj približali lokalnim skupnostim ter ga še bolje povezali z napori približevanja držav kandidatk EU. Učinkovito prekomejno in transnacionalno sodelovanje namreč odseva prav tisto, na čemer EU temelji: sodelovanje, solidarnost in skupna varnost - v najširšem smislu.
Govorci na panelu o širitvi so bili Anna Vezyroglou, namestnica vodje sektorja na Generalnem direktoratu za sosedsko politiko in širitev (DG ENEST) pri Evropski komisiji, Anthea Mazzucchelli, namestnica veleposlanika Italije v Sloveniji, Midhat Džemić, predstavnik Bosne in Hercegovine, ki trenutno predseduje Strategiji EU za Podonavsko regijo, Zuica Zmejkovska, predstavnica severnomakedonskega predsedovanja Strategiji EU za Jadransko-jonsko regijo, Nj. eksc. Dragan Tufegdžić, veleposlanik Črne gore v Sloveniji, ter Peter Grk, generalni sekretar Blejskega strateškega foruma in koordinator za Zahodni Balkan na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Panel je moderirala veleposlanica Sabina R. Stadler.
Pogled mladih, rešitev za Evropo
Na posebnem omizju, ki ga v celoti soustvarjajo mladi – od priprave in moderiranja do razprave, bodo člani EU MRS Youth Council predstavili svoje ideje za reševanje sodobnih izzivov. Udeležencem bodo pokazali, kako mladi s pobudami, podjetniškimi projekti in akcijami oblikujejo bolj vključujočo in trajnostno Evropo. Med predstavljenimi rešitvami bo tudi pobuda EUSAIR POPRI youth, ki pod vodstvom Primorskega tehnološkega parka povezuje tehnološke parke celotne Jadransko-jonske regije in je prerasla v mednarodno zgodbo o uspehu.
Tretji, zadnji, dan posvečen modri rasti in inovacijam
Danes, v sredo, 17. septembra, bodo razprave namenjene prihodnosti pametnega razvoja in modre ekonomije. V okviru projekta SmartEra bodo predstavljene rešitve za pametno preobrazbo podeželja, znotraj panela GROWTH4BLUE pa povezave med izobraževanjem, modro ekonomijo in trgom dela. Dan se bo zaključil s forumom o ekološki povezanosti kot ključnem elementu zelene infrastrukture. Vzpostavljanje ekoloških koridorjev med območji varovane narave je strateškega pomena tako za posamezne države in makro-regije kot za povezave med njimi. Njihova vključitev v naravovarstvene in prostorske politike je zato nujna. Dogodki poudarjajo pomen vključevanja vseh generacij v oblikovanje prihodnosti makroregij.
Dogodki, namenjeni širši javnosti, potekajo v izolski Manziolijevi palači, kjer se je v tem tednu zbralo več kot 300 udeležencev iz 18 evropskih držav.
Prireditev je povezana z Dnevi makroregionalnih in morskih strategij 2025, ki bodo potekali 24. in 25. septembra v Bruslju pod okriljem Evropske komisije.
Več informacij in kontakt: eusair@izola.si, tel. št. +386 5 66 00 260
Fotografija z odprtja TSO, od leve proti desni: Iztok Škerlič, Marko Koprivc, Vladimir Prebilič, Milan Bogatič, Dimitrij Pur, Roland Arbter in Johan Magnusson.
Fotografija z novinarske konference: Iztok Škerlič, Marko Koprivc, Milan Bogatič, Vladimir Prebilič in Breda Biščak (voditeljica).
