Z roko v roki za boljšo hrano in boljšo prihodnost
Na današnji dan obeležujemo svetovni dan hrane, ki ga je razglasila Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Datum ni naključen, saj je bila FAO ustanovljena prav 16. oktobra leta 1945, torej pred natanko 80 leti.
Glavni namen svetovnega dneva hrane je opozoriti, da v svetu še vedno zelo velik delež ljudi trpi zaradi pomanjkanja hrane, na drugi strani pa se soočamo s porastom debelosti in velikimi količinami zavržene hrane ter degradacijo naravnih virov.
FAO letos v ospredje postavlja pomen lokalne, sezonske, premišljene in trajnostne porabe hrane. V svetu, kjer konflikti, gospodarske krize, podnebne spremembe ter neenakosti ogrožajo prehransko varnost, želi letošnja tema spodbuditi sodelovanje tako na ravni držav kot posameznikov. Skoraj 673 milijonov ljudi trpi zaradi lakote, sočasno pa narašča debelost in se izgublja biotska raznovrstnost – le devet rastlinskih vrst predstavlja več kot dve tretjini svetovne kmetijske proizvodnje.
Vsak od nas lahko prispeva k spremembi – z odgovornimi prehranskimi navadami, zmanjševanjem odpadne hrane in izbiro lokalno pridelanih živil.
Prehranska slika Slovenije
Slovenija se lahko pohvali z nekaterimi pozitivnimi kazalniki glede prehrane in trajnostne rabe hrane. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je bila stopnja samooskrbe v letu 2024 najvišja pri jajcih (95 %). Hrana se je med lanskim in letošnjim septembrom podražila za 1,4 %, pri čemer so cene najbolj upadle pri zelenjavi, za 1,4 %. Slovenska gospodinjstva so v letu 2022 za hrano namenila povprečno 14 % svojih izdatkov (3698 evrov), največ za meso in mesne izdelke (3,1 % oz. 831 evrov) ter najmanj za ribe in morske sadeže (121 evrov).
Tudi prehranske navade Slovencev kažejo zanimive razlike: 68 % prebivalcev, starih 16 let ali več, vsak dan uživa sadje, 70 % pa zelenjavo. Ženske so pri tem doslednejše – kar 75 % jih vsaj enkrat dnevno zaužije sadje, v primerjavi s 60 % moških. Med mladimi (16–29 let) je dnevno uživanje sadja in zelenjave za 20 % nižje kot pri starejših od 65 let.
Količina odpadne hrane pod evropskim povprečjem
Količina zavržene hrane v Sloveniji ostaja nižja od povprečja Evropske unije. Lansko leto je pri nas nastalo 160.803 ton odpadne hrane, od tega 44 % v gospodinjstvih.
Po primerjavi podatkov iz leta 2020 se v slovenskih gospodinjstvih zavrže 36 kg hrane na prebivalca, medtem ko evropsko povprečje znaša 70 kg na prebivalca. Največ odpadne hrane je imela Portugalska (124 kg), sledila je Italija (s 107 kg na prebivalca), najmanj hrane pa je zavrgla Španija (30 kg).
Preprosti koraki za manj zavržene hrane:
A če se ostankom hrane le ne uspemo izogniti, nikar z njimi v odtok, straniščno školjko ali jašek!
Ostanki sadja, zelenjave in manjše količine obdelane hrane sodijo med biološke odpadke, ki se jih odlaga na kompostnik ali v papirnatih oz. biorazgradljivih vrečkah v namenske rjave zabojnike.
Izkažimo odgovorno ravnanje s hrano v vseh segmentih – pri nakupu, uporabi in odlaganju neuporabnih ostankov.
Hrana je odgovornost in pravica vseh
Svetovni dan hrane nas spominja, da je hrana osnovna človekova potreba, pravica in ne privilegij. In čeprav je Slovenija v številnih vidikih uspešnejša od svetovnega povprečja, so izzivi skupni vsem: trajnostna pridelava, zmanjševanje izgub, pravična porazdelitev in ohranjanje raznolikosti pridelkov.
Zato naj letošnji svetovni dan hrane spodbuja k skupnemu razmisleku, kako lahko vsak od nas prispeva k boljši hrani in boljši prihodnosti.
Vir: SURS, FAO
