Školjke so pomemben del morskega ekosistema, saj prispevajo k filtraciji vode, kroženju hranil in ohranjanju ekološkega ravnovesja. Ker so občutljive na okoljske spremembe, jih znanstveniki pogosto uporabljajo kot kazalnike kakovosti vode.
Žal v zadnjih letih vse bolj izginjajo iz slovenskega morja in raziskovalci opozarjajo, da to ni naključje. Doc. dr. Andreja Ramšak z Morske biološke postaje Piran pojasnjuje, da školjke priraščajo čedalje slabše, da so manjše, manj mesnate in imajo tanjše lupine. Školjkarstvo se zato sooča z resno krizo.
Od leta 1990 do danes je pridelek klapavic upadel z nekdanjih 200 ton na približno 8 ton letno. Z enakimi težavami se sooča školjkarstvo tudi v drugih morjih, predvsem v Evropi.
Eden od razlogov za slabše stanje klapavic je naraščajoča temperatura morja. Školjke so organizmi, ki so načeloma dobro prilagojeni okolju, vendar višje temperature vplivajo na njihovo fiziologijo. Ker so filtratorji, zaradi povišane temperature morske vode filtrirajo vse hitreje. Ko jim temperatura ne ustreza več, se zaprejo, prenehajo se prehranjevati in živijo le od svojih zalog. Če takšne razmere trajajo predolgo, to povzroči njihovo odmrtje.
Klapavice vrste Mytilus galloprovincialis, ki živijo v Sredozemskem morju, so sicer med vrstami klapavic najbolje prilagojene na visoke temperature. Za rast jim najbolj ustreza od 15 do 20 °C.
Dodatno težavo v gojiščih predstavljajo orade, ki zadnjih šest let vse bolj plenijo klapavice. Pojedo tudi do 80 ali 90 odstotkov pridelka. Drugo težavo povzročajo ploski črvi. To tujerodno invazivno vrsto so pri nas prvič opazili leta 2022. Črv v školjkino mišico zapiralko vbrizga strup, zaradi česar se klapavica ne more več zapreti, nato pa se črv hrani z njenim mehkim tkivom.
Dr. Irena Fonda s sodelavci opaža tudi manjšo zmožnost pritrjevanja školjk na podlago, kar kaže na njihovo slabše fiziološko stanje. Kot pojasnjuje, se je 96-odstotno odmrtje školjk zgodilo še pred plenjenjem orad. Dodatno težavo povzroča razraščanje drugih organizmov na školjkah, ki klapavicam jemljejo življenjski prostor.
Raziskovalci vidijo eno od možnih rešitev v vzpostavitvi gojišč dlje od obale, kjer je morje globlje in hladnejše. Dr. Ramšak je povedala, da je bilo nekaj potencialnih lokacij že pred časom določenih s pomočjo študije. Naslednji korak je vzpostavitev testnih polj, na katerih bi preizkusili, kako uspešno bi tam klapavice priraščale.
Povzeto po TV-oddaji Ugriznimo znanost, dostopni na POVEZAVI.
