V slovenski Istri je velikokrat opaziti, da občani s hrano za ljudi krmijo prostoživeče živali – na javnih površinah predvsem ptice, pa tudi ribe in druge živali. Ta hrana zanje iz veliko razlogov ni ustrezna, saj ne zadosti njihovim potrebam po vnosu življenjsko pomembnih hranil, zaradi zbiranja na točkah hranjenja se med živalmi lahko prenašajo bolezni, izgubijo naravni občutek in hrane ne iščejo več same, se preveč razmnožijo, med njimi se poveča tekmovalnost. Na ta način prihaja tudi do povečanega vnosa hranil v vodno okolje, kjer se ustvarjajo neugodni pogoji za življenje. Hkrati se zaradi odvržene hrane razmnožijo podgane in drugi glodavci. Gre torej za tematiko, ki zahteva posebno pozornost v mestih in tudi drugje. Ne nazadnje je odvržena hrana neestetska in je tudi zato v mestu ne želimo.
Ključno je zavedanje, da hranjenje prostoživečih živali s hrano za ljudi posega v njihovo naravno prehranjevanje in lahko povzroča bolezni. Prav tako tovrstno hranjenje živali spodbuja, da odnašajo ter raznašajo hrano in odpadke, ki so zanje škodljivi.
Zato je treba opozorila jemati skrajno resno; za lepše okolje, v katerem živimo in katerega del so prav te živali.
Medobčinska uprava Istre
