Makroregionalne strategije v praksi: kaj postane mogoče
Ob prisotnosti visokih političnih predstavnikov, strokovnjakov in razvojnih partnerjev se je danes začel 11. Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij (TSO). Letošnji slogan Makroregionalne strategije v praksi: kaj postane mogoče poudarja prav bistvo dogodka: prikazati, kako sodelovanje med državami, lokalnimi oblastmi in institucijami prinaša oprijemljive rezultate za ljudi, prostor ter trajnostni razvoj ob Jadranskem in Jonskem morju.
V enajstih letih se je TSO uveljavil kot pomemben prostor za povezovanje odločevalcev, strokovne javnosti in izvajalcev razvojnih projektov ter ljudi, ki živijo ob morju. Letošnji dogodek izpostavlja predvsem primere uspešnega sodelovanja in dosežke ter projekte na področjih trajnostnega razvoja, inovacij, mobilnosti, varstva okolja in krepitve odpornosti skupnosti.
Na uradnem odprtju 11. Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij 2026 so zbrane nagovorili:
- Milan Bogatič, župan Občine Izola,
- Rok Šimenc, državni sekretar na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije,
- Tamara Weingerl Požar, državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije in
- Mitja Bricelj, sokoordinator stebra kakovosti okolja za jadransko-jonsko sodelovanje.
Župan Milan Bogatič je na novinarski konferenci izpostavil Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij kot pomembno stičišče dialoga držav in lokalne ravni z Evropsko komisijo. Ob tem je poudaril, da se moramo soočiti s problematiko dviga morske gladine ter upravljanja z invazivnimi vrstami, kot je modra rakovica, da bi omogočili varno in kakovostno življenje ob morju tudi v prihodnje. Na teh področjih je ključna država oz. ministrstva, saj je le ob pravočasnem sprejetju državnih strateških dokumentov mogoče pridobiti tudi evropska sredstva. Zato je nujno, da država prevzame vodilno vlogo in omogoči izvedbo konkretnih rešitev.
Državni sekretar Rok Šimenc z Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalno politiko je poudaril: »Ko govorimo o projektih z evropsko dodano vrednostjo, imata posebno mesto kohezijska politika in Interreg. Kohezijska politika in makroregionalno sodelovanje sta pravzaprav dve plati istega kovanca, ko govorimo o reševanju kompleksnih izzivov, ki presegajo meje. Pogled preko meja in iskanje skupnih rešitev na ravni EU bosta vse pomembnejša tudi pri pridobivanju podpore iz novega Sklada za konkurenčnost. Pomembno vlogo pri tem imajo prav občine in regije. In prav občine in regije so motor sodelovanja. So najbližje ljudem in najbolje poznajo konkretne potrebe in probleme na terenu. Tudi zato je za Slovenijo pomembna krepitev regionalnega razvoja in ustanovitev pokrajin.«
Državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Tamara Weingerl Požar je izpostavila edinstven strateški položaj Slovenije in pomen regionalnega povezovanja v evropskem prostoru. Slovenija leži na stičišču Alp, Panonske nižine in Sredozemlja ter je edina država, ki s celotnim ozemljem aktivno deluje v kar treh makroregionalnih strategijah Evropske unije – Podonavski (EUSDR), Jadransko-jonski (EUSAIR) in Alpski (EUSALP). V času globalne nestabilnosti in razdrobljenosti multilateralizma prav makroregionalno sodelovanje ponuja najbolj praktične in zanesljive odgovore na skupne izzive, kot so prometna in energetska povezljivost, varstvo okolja, upravljanje z vodami ter obvladovanje podnebnih tveganj. Ključna dodana vrednost teh platform za Slovenijo je tudi aktivno vključevanje držav kandidatk za članstvo v EU, ki v projektih sodelujejo kot enakovredni partnerji, kar pomembno prispeva k širitvi EU, stabilnosti ter blaginji širše regije. Ob tem je državna sekretarka Tamara Weingerl Požar poudarila: »Za slovensko diplomacijo in nacionalno koordinacijo makroregionalnih strategij je ta teden jasen dokaz: zunanja politika se ne oblikuje za zaprtimi vrati v prestolnicah. Začne se doma, v neposrednem dialogu z lokalnimi skupnostmi ter ob poslušanju dejanskih potreb regij in ljudi na terenu.«
Sokoordinator stebra kakovosti okolja za jadransko-jonsko sodelovanje Mitja Bricelj je ob letošnji temi »Makroregionalne strategije v praksi: od skupnih izzivov do skupnih rešitev« poudaril, da podnebni in okoljski izzivi ne poznajo državnih meja, zato zahtevajo povezovanje držav, regij, lokalnih skupnosti, stroke in drugih deležnikov. Ob tem je spomnil na pomen Protokola o celovitem upravljanju obalnih območij, ki ga je Slovenija kot prva sredozemska država ratificirala 25. septembra 2008, ter na načelo »Od izvira do morja«, ki povezuje upravljanje voda, obale in morja. Bricelj je posebej izpostavil, da učinkovito mednarodno sodelovanje zahteva tudi državotvoren pogled na lastne interese. »Slovenija spoštuje mednarodne zaveze, evropsko pravo in visoke standarde varstva narave. Enako odgovorno pa moramo varovati tudi legitimne interese Slovenije – njeno naravno dediščino, njen prostor, strateško infrastrukturo ter njene razvojne in gospodarske interese,« je poudaril.
Kot konkreten primer uspešnega čezmejnega sodelovanja je Bricelj izpostavil uresničevanje paradnega projekta Preprečevanja onesnaženja na morju v okviru strategije ob Jadranskem in Jonskem morju. V tem duhu bo 23. septembra 2026 potekala skupna meddržavna vaja zaščite in reševanja v Tržaškem zalivu. Vajo, ki pomeni nadaljevanje uspešnih preteklih aktivnosti na tem območju, organizirata slovenska Uprava za pomorstvo in Civilna zaščita v tesnem sodelovanju s hrvaškimi in italijanskimi partnerji.
Izkušnje z območja ob Jadranskem in Jonskem morju (EUSAIR) želi Slovenija uporabiti tudi pri pripravi novega pilotnega projekta »Od izvira do morja« v severnem Jadranu, ki bo povezoval prostorsko načrtovanje kopnega, obale in morja.
V kontekstu Evropskega pakta za oceane je Bricelj poudaril pomen povezovanja različnih politik in ravni upravljanja. Ob zaključku je povzel, da mora Slovenija pri makroregionalnem sodelovanju znati »sodelovati navzven, povezovati navznoter ter samozavestno zastopati interese Slovenije«.
Dogodki, namenjeni širši javnosti, bodo potekali v izolski Manziolijevi palači, kjer se bo v tem tednu zbralo več kot 200 udeležencev iz 18 evropskih držav.
Več informacij in kontakt: eusair@izola.si, tel. št. +386 5 66 00 260
