V poletnih mesecih se mestne ulice, trgi in druge javne površine zaradi asfalta, betona in pomanjkanja zelenja močno segrevajo. Kako prebivalci slovenske Istre občutijo poletno vročino in katere lokacije se jim zdijo posebej izpostavljene, smo želeli izvedeti z anketo o vročih točkah v mestih in naseljih slovenske Istre.
V okviru aktivnosti na področju medobčinskega varstva okolja smo od letošnjega poletja izvajali anketo, s katero smo zbirali informacije prebivalcev o lokacijah, kje poleti najbolj občutijo vročino, ter njihove predloge za izboljšanje toplotnih razmer v javnem prostoru. Anketa je potekala na spletnem orodju 1KA od 14. julija do vključno 13. oktobra 2026.
Katere lokacije so prebivalci navedli?
V odgovorih so sodelujoči navedli različne lokacije v vseh štirih občinah slovenske Istre – Piranu, Izoli, Kopru in Ankaranu.
V občini Piran so med navedenimi lokacijami Tartinijev trg, premalo ozelenjena območja obmorskih promenad ter posamezni trgi in javne površine v Portorožu in Luciji. Med drugim so izpostavili Trg prekomorskih brigad, območje TPC Lucija in okolico pošte v Luciji.
V Izoli so med odgovori izstopali obmorsko območje od San Simona do mestnega središča, obmorska promenada, Jagodje, Dantejeva ulica ter območje južno od rokometne dvorane, vključno z umetno travo na pomožnem nogometnem igrišču.
V Kopru so sodelujoči navedli Trg Brolo, Pristaniško ulico, Muzejski trg in druge lokacije v mestnem središču, kjer je veliko tlakovanih površin in malo sence.
V Ankaranu so sodelujoči navedli območje središča kraja.
Poleg konkretno imenovanih lokacij so se v odgovorih pojavljala tudi parkirišča, izpostavljene ulice in trgi z veliko asfalta ter malo zelenih površin.
Kaj najbolj prispeva k občutku vročine?
Odgovori kažejo, da prebivalci vročino na izpostavljenih lokacijah povezujejo predvsem z velikimi površinami asfalta in betona ter pomanjkanjem dreves, sence in zelenih površin. Med dejavniki so navedli tudi gosto pozidavo in promet.
Prebivalci vročino najpogosteje občutijo opoldne in popoldne, nekateri pa so navedli, da je na posameznih lokacijah vroče ves dan.
Katere ukrepe predlagajo prebivalci?
Sodelujoči so predlagali več možnosti za izboljšanje toplotnih razmer v javnem prostoru. Med najpogostejšimi predlogi so zasaditev dodatnih dreves, zagotavljanje več sence, ureditev novih zelenih površin in parkov ter uporaba tlakov in drugih materialov, ki se na soncu manj segrevajo.
Predlagali so tudi postavitev senčil, zasaditev grmovnic in živih mej ter več pitnikov, vodnih elementov in drugih rešitev, ki bi lahko prispevale k prijetnejšemu okolju v vročih dneh. Med dodatnimi predlogi so bili prepustne talne površine, več dreves ob ulicah ter spremembe pri urejanju parkirišč in drugih močno utrjenih površin.
Odgovori kažejo tudi, da prebivalci prepoznavajo pomen obstoječega zelenja, dreves in naravne sence. Manjša pokritost tal z asfaltom in betonom ter več zelenih površin lahko prispevata k zmanjševanju pregrevanja javnega prostora.
Odgovori kot podlaga za nadaljnje načrtovanje
Rezultati ankete prinašajo vpogled v to, kako prebivalci doživljajo poletno vročino v svojem okolju in katere lokacije prepoznavajo kot posebej izpostavljene. Njihovi odgovori in predlogi so lahko koristno izhodišče pri nadaljnjem prepoznavanju vročih točk ter razmisleku o ukrepih za zmanjševanje pregrevanja javnih površin.
Zasaditev dreves, več zelenih površin, zagotavljanje sence in premišljena izbira materialov so pomembni elementi prilagajanja mest in naselij na vse pogostejše vročinske obremenitve. Pri načrtovanju prihodnjih ureditev je zato pomembno upoštevati tudi izkušnje prebivalcev, ki te prostore uporabljajo vsak dan.
Medobčinska uprava Istre
Vir podatkov: Anketa o vročih točkah v mestih in naseljih slovenske Istre, izvedena na spletnem orodju 1KA od 14. julija do vključno 13. oktobra 2026.
