Kakšno Izolo si želimo čez deset let? Občina Izola pripravlja dolgoročno strategijo razvoja, ki bo začrtala razvojne usmeritve na različnih področjih družbenega in gospodarskega življenja. Da bi od občanov pridobila ključne razvojne usmeritve in predloge, je konec maja in v začetku junija pripravila več fokusnih delavnic in srečanj fokusnih skupin. Sredi septembra je delovni osnutek Strateškega razvojnega dokumenta 2027–2037 predstavila občinskim svetnikom, 21. in 22. septembra pa še občanom, najprej na podeželju, zatem v mestu.
Tako delavnice in srečanja interesnih skupin, predstavnikov družbenih področij, zainteresirane in strokovne javnosti kot nedavni javni predstavitvi so bili zasnovani kot odprt dialog in aktivno sodelovanje udeležencev. Ti so s svojimi predlogi, pogledi in izkušnjami pomembno prispevali k oblikovanju razvojnih izhodišč občine.
"Naša odgovornost je, da Izolo razvijamo premišljeno, pogumno in skupaj z ljudmi – tako, da bo ostala prepoznavna po svoji toplini, morju, povezanosti in kakovosti življenja. Verjamem, da lahko ustvarimo občino, na katero bomo ponosni vsi – danes in čez desetletja. Ne gradimo le projektov, ampak prihodnost Izole, v kateri bodo ljudje radi živeli tudi čez 30 let," pojasnjuje župan Milan Bogatič.
Podžupan Vasilij Žbogar, ki koordinira nastanek strateškega dokumenta, dodaja, da je Izola obmorsko in ribiško mesto z močno identiteto, bogato zgodovino, morjem in zelenim zaledjem. Pomembno vlogo igrajo šport, kultura in življenje lokalne skupnosti. "Tudi v prihodnje bodo izzive predstavljali dostopnost stanovanj, promet in parkiranje, degradirana in neizkoriščena območja, kakovostna delovna mesta, staranje prebivalstva, razvoj gospodarstva, ravnotežje med turizmom in vsakdanjim življenjem, varovanje našega prostora … Vseh težav ni mogoče rešiti čez noč, dogovoriti se je treba o smeri in prioritetah, na podlagi katerih bomo posamezne projekte načrtovali, jih prostorsko umeščali, finančno ovrednotili in postopoma uresničevali. Želimo sodobno, urejeno in povezano občino, vendar ne na račun njene identitete. Izola mora tudi čez 10 ali 20 let ostati prepoznavna kot ribiško in obmorsko mesto, povezano z morjem in svojim zaledjem, predvsem pa kot mesto ljudi, ki tukaj živijo vse leto," utemeljuje Žbogar.
Pogled na Izolo, kakršna je bila nekdaj in kakršna je zdaj.
Izolski mandrač z Velikim trgom – nekoč in danes.
