Biološki odpadki: od ostankov do novih proizvodov

Biološko razgradljivi odpadki so pomemben del naravnega kroga. S pravilnim ločevanjem in kompostiranjem zmanjšujemo količino mešanih komunalnih odpadkov ter naravi vrnemo dragocene hranilne snovi.

Kaj sodi med biološke odpadke?

Med biološke odpadke (bioodpadke) sodijo:

• kuhinjski odpadki: sadni in zelenjavni odpadki, jajčne lupine, kavna usedlina, pokvarjena živila, kuhani ostanki hrane;
• zeleni vrtni odpad: trava, listje, plevel, rože, grmičevje in manjše vejevje, gnilo sadje, zemlja lončnic;
• drugi bioodpadki: papirnate brisače in robčki, filter vrečke, papirnate vrečke za živila, stelja malih rastlinojedih živali in lesni pepel.

Bioloških odpadkov ne smemo mešati z drugimi komunalnimi odpadki, kot so kosti, odpadno jedilno olje in maščobe, vsebina vrečk za sesalnike, cigaretni ogorki, zdravila, žagovina obdelanega lesa, mačji in pasji iztrebki, ostanki tekstila, plastični izdelki idr.

Kako in kam odlagamo biološke odpadke?

V gospodinjstvu je kuhinjske odpadke najbolje zbirati v papirnatih ali kompostabilnih vrečkah iz rastlinskih materialov. Nato jih skupaj z vrečko odvržemo v rjav zabojnik.

Vrtne odpadke lahko v rjav zabojnik odlagamo neposredno.

Najboljša alternativa oddaji bioloških odpadkov v rjav zabojnik je domače kompostiranje.

Kompostiranje doma

Če imamo na vrtu ustrezne možnosti, lahko kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad kompostiramo doma. Tako pridobimo kompost, ki izboljšuje strukturo tal in prispeva k njihovi rodovitnosti.

Kompostnik postavimo na lahko dostopno, polsenčno ali senčno mesto, zaščiteno pred vetrom. Imeti mora neposreden stik s tlemi in dobro prezračevanje z vseh strani. Postavimo ga tako, da ne povzroča neprijetnih vonjav ali drugače moti sosednja zemljišča.

Kako poskrbimo za kakovosten kompost?

• Na dno kompostnika položimo plast zdrobljenih vej, ki omogoča zračenje in preprečuje zastajanje vode.
• Izmenično nalagamo suh material, kot so veje in zeleni obrez, ter vlažni material, kot so trava in kuhinjski odpadki. S tem zagotovimo ustrezno zračenje in učinkovitejši razkroj.
• Ostanke hrane prekrijemo z listjem, zemljo ali travo oziroma jih rahlo zagrebemo v kompostni kup. Tako zmanjšamo neprijetne vonjave in preprečujemo privabljanje neželenih živali.
• Skrbimo za ustrezno vlažnost. Med razgradnjo se lahko temperatura v kompostnem kupu povzpne na približno 50–60 °C. V daljših obdobjih poletne suše kompost po potrebi navlažimo.
• Ko je kompostnik poln oziroma po približno šestih mesecih vsebino preložimo, da omogočimo dodatno prezračevanje. Dozorel kompost presejemo skozi sito z odprtinami velikosti 15–20 mm, večje delce pa uporabimo pri nadaljnjem kompostiranju.

Več o tem: https://www.komunala-izola.si/dejavnosti/zbiranje-in-odvoz-odpadkov/loceno-zbiranje-odpadkov/

Uporabnik, ki prijavi hišno kompostiranje in izpolnjuje predpisane pogoje, je upravičen do znižanja stroškov ravnanja z biološkimi odpadki.

Nadaljnje ravnanje z vsebino rjavih zabojnikov

Biološki odpadki so dragocen vir za pridobivanje koristnih proizvodov, zato je njihovo pravilno ločevanje in zbiranje ključnega pomena.

V okviru izvajanja javne službe zbiranja komunalnih odpadkov Komunala Izola prevzema biološke odpadke, zbrane v rjavih zabojnikih, in jih predaja registriranemu prevzemniku v nadaljnjo obdelavo.

S predelavo in kompostiranjem bioloških odpadkov prispevamo k razbremenitvi okolja in ohranjanju naravnih virov.

Komunala Izola