Na jutrišnji dan, 31. oktobra, bomo praznovali dan reformacije, ki nam je prinesla prvo knjigo v slovenščini ter s tem slovenski knjižni jezik. Z reformatorji smo Slovenci dobili temelj kulturne in narodne identitete. Takrat se je rodila zavest, da lahko majhen narod obstane, če zna brati, razumeti in misliti s svojo glavo.
Primož Trubar je leta 1550 z izdajo Abecednika in Katekizma postavil gradnike slovenskega jezika, ki ga z določenimi spremembami uporabljamo še danes. Adam Bohorič je zaslužen za prvo slovensko slovnico, Sebastijan Krelj je oblikoval osnove slovenskega črkopisa, Jurij Dalmatin pa je leta 1584 prevedel Biblijo v slovenščino. Slovenci smo tako postali štirinajsti narod v Evropi z lastnim prevodom Svetega pisma, ki je po kakovosti presegal številne prevode v jezike z daljšo knjižno tradicijo.
Dalmatinov prevod je postal temelj književnega razvoja slovenskega naroda, saj so ga lahko po koncu protestantske dobe, protireformaciji navkljub, na Kranjskem uporabljali tudi katoliški duhovniki. S tem je Dalmatinov jezik trajno zaznamoval slovensko slovstvo, narodovo samozavest in kasnejšo državotvornost.
Letos bo osrednja državna proslava ob dnevu reformacije potekala na predvečer praznika v Murski Soboti. Spremljate jo lahko preko prvega programa nacionalne televizije ob 20. uri. Slovesnost, naslovljena Pomen (tiskane) besede, bo posvečena slovenskemu jeziku, knjigi in dediščini Primoža Trubarja. Proslavo bo s slavnostnim nagovorom odprla ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dan reformacije nas tako vsako leto znova spominja, da je branje dejanje svobode in da je jezik, v katerem beremo, pišemo in mislimo, naš skupni dom. Vstopimo vanj z radovednostjo, odprtostjo ter spoštovanjem do besede, ki nas povezuje in gradi kot narod.
.png)
