Župan Občine Izola, Igor Kolenc in poslanec v Evropskem parlamentu, Franc Bogovič sta danes v Izoli gostila javni posvet o strategiji Evropske unije za Jadransko-jonsko regijo. Posveta se je z uvodnim nagovorom udeležila tudi ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Alenka Smerkolj. Prisotni predstavniki lokalnih skupnosti in različnih institucij iz Italije, Slovenije in Hrvaške so potrdili prizadevanja izolskega župana, da se podporna točka Jadransko-jonskega programa, ki mu pravimo tudi Adrion, ustanovi v Izoli.
Zaradi izjemne teže programa Adrion in priložnosti, ki jih ta omogoča za sofinanciranje razvojnih projektov v slovenski Istri, si Občina Izola namreč že dlje časa prizadeva pridobiti podporno točko tega programa, t.i. facility point. V času pogajanj pri vzpostavljanju programa je namreč organ upravljanja pridobila Italija, so pa države članice vztrajale pri tem, da dobi Slovenija dodatno podporno točko programa, ki naj bo locirana v slovenski Istri. Župan Igor Kolenc je na današnjem posvetu pojasnil, da je vzpostavitev podporne točke v Istri »izziv za širšo istrsko regijo, kjer lahko z vsemi izkušnjami in resursi, ki jih imamo na razpolago, to naše čezmejno območje naredimo še bolj propulzivno.« Ministrica Alenka Smerkolj je ob tem dodala, da bo odločitev o podporni točki znana po srečanju upravnega odbora, ki bo v začetku oktobra v Zagrebu.
Adrion sestavlja osem držav, od tega štiri države članice EU (Hrvaška, Grčija, Italija in Slovenija) ter štiri države, ki niso članice EU (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Srbija). Hrvaški poslanec Evropskega parlamenta, Ivan Jakovčić, ki je tudi poročevalec EU za Jadransko-jonsko strategijo, je poudaril, da je tak koncept sodelovanja, nujen. »Da bodo ljudje razumeli, kaj pomeni ta program, pa je nujno do leta 2020 v vsaki državi izpeljati vsaj en konkreten projekt, ki ga bodo ljudje sprejeli. Definirajmo, kaj so prioritete na tem območju in izpeljimo tiste projekte, ki jih tudi državljani podpirajo,« je predlagal Jakovčić in še dodal: »Najbolj učinkovit način delovanja je namreč tisti, ki se prične na lokalni ravni in se nato nadaljuje na višjih ravneh.«
Po besedah poslanca Evropskega parlamenta, Franca Bogoviča lahko skozi to povezavo držav najdemo skupni jezik tudi za strateške projekte, kot je na primer drugi tir železnice ali oskrba Severnega Jadrana s plinom.
Na posvetu prisotni predstavnici Ministrstva za zunanje zadeve, Bojana Cipot in Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Nina Seljak sta predstavili vključevanje Jadransko-jonske strategije v makroregionalno raven na ravni Slovenije in udejanjanje programa Adrion v Sloveniji.
Obisk ministrice Smerkolj je župan Kolenc izkoristil tudi za pogovor o razvojnih potencialih slovenske Istre in projektih, ki bi jih bilo nujno uresničiti za konkurenčnost tega območja. Med njimi je nedvomno tudi nov predlog alternativne trase hitre ceste do Dragonje, ki bi bila po navedbah župana za državo veliko cenejša in hitreje izvedljiva kot nadaljevanje hitre ceste do Lucije in trasa hitre ceste Koper-Dragonja. Hrvaški evroposlanec Jakovčić je izrazil tudi močan interes hrvaškega dela Istre, da se ta povezava do hrvaške meje čim prej izvede. Omenil je možnosti za sofinanciranje ceste skozi evropske projekte, saj je jasno, da bo Slovenija sama težko izpeljala ta projekt.
