Občina Izola aktivno dela na ureditvi treh con, ki bi omogočile razvoj poslovnih in proizvodnih dejavnosti, saj povpraševanje po takih zemljiščih obstaja, občina sama pa jih nima veliko v lasti. V Izoli namreč še naprej ostaja več degradiranih območij in veliko število stavbnih zemljišč, ki so v rokah zasebnikov in niso izkoriščena. O tej prostorski problematiki je na današnji novinarski konferenci spregovoril župan, Igor Kolenc.
Kot je poudaril župan Igor Kolenc so danes lastniki velikega števila stavbnih zemljišč in degradiranih območij v Izoli banke, med njimi tudi slaba banka, ki ne vedo točno, kaj z njimi narediti. Še pogosteje pa lastniki stavbnih zemljišč, tako banke kot druge institucije in zasebniki, špekulirajo z željo po prodaji za čim višjo in največkrat nerealno ceno. »Izolski podjetniki želijo delati in potrebujejo nove prostore, ki pa so blokirani s strani zasebnih lastnikov kot posledica neuspelih špekulacij v preteklosti in čakanja na bolj »dobičkonosne čase«. Smo neke vrste talec nerealnih pričakovanj špekulantov s parcelami,« je povedal Kolenc in dodal, da proizvodna dejavnost ne prenese cene zemljišča preko 200 evrov na kvadratni meter. To je namreč cena, po kateri želijo lastniki prodati zemljišča namenjena poslovni in proizvodni dejavnosti.
Občina zato že dlje časa razmišlja o tem, kako lastnike stavbnih zemljišč z dodatno obremenitvijo skozi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča spodbuditi, da ta zemljišča dajo na trg oziroma v uporabo. »Hkrati pa intenzivno delamo na ureditvi treh območij, ki bi lahko bila namenjena proizvodni dejavnosti, to so cona mestne industrije CMI vzhod, območje PUP Oprema in cona Kajuhova-Morer,« pravi župan in dodaja, da bo izolska občina po ureditvi ta zemljišča ugodno oddala na način, ki bo omogočal izvajanje gospodarskih aktivnosti z visoko dodano vrednostjo. Parcele na območju prostorskega akta PUP Oprema so se sprostile v letošnjem letu s prenosom obalne ceste v last občine in odpravo starega državnega lokacijskega načrta za krožišče s hitre ceste. Prav tako so se v letošnjem letu sprostile parcele na območju Kajuhova-Morer. Gre za zemljišča, ki so bila obremenjena s hipotekami še kot posledica stečaja Slavnika International.
Poleg stavbnih zemljišč v mestu in na obrobju pa so za občino Izola problematična tudi kmetijska zemljišča. Ta so namreč v več kot 50 odstotkih v lasti državnega sklada kmetijskih zemljišč. Odvetnica Monika Mavsar je orisala vsebino zahteve za oceno ustavnosti zakona o skladu kmetijskih zemljišč, zaradi katerega imajo kmetje v Izoli, kot tudi v sosednjih občinah, velike težave. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ni dober gospodar kmetijskih zemljišč na območju slovenske Istre. Kmetijska zemljišča se ne urejajo, obenem pa se na njih tolerirajo špekulacije in zelo pogosto se tudi prodajajo. Kmetijska zemljišča se namreč prav tako kot stavbna velikokrat prodajajo po zelo nerealnih cenah, npr. 250 evrov za kvadratni meter. Želja občine je, da se kmetijska zemljišča uporabljajo izključno v kmetijske namene. Tudi zato so tri istrske občine, Koper, Izola in Piran, že vložile zahtevo za oceno ustavnosti 22. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov.
