V sporu med Občino Izola in Republiko Slovenijo oz. Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov je pred časom prvostopenjsko sodišče ugotovilo lastninsko pravico Republike Slovenije na predmetnih 34 parcelah v katastrski občini Izola in skupnem obsegu 8,35 ha.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ni najboljši gospodar kmetijskih zemljišč na območju slovenske Istre. Kmetijska zemljišča se ne urejajo, obenem pa se na njih tolerirajo špekulacije in zelo pogosto se tudi prodajajo. Želja občine je, da se kmetijska zemljišča uporabljajo izključno v kmetijske namene! Tudi zato je bila vložena zahteva za oceno ustavnosti 22. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jo je Občina Izola vložila skupaj s koprsko in piransko občino.
»V predmetni zadevi preteklega tedna je Občina Izola zoper prvostopenjsko sodbo vložila pritožbo, pričakujemo pa, da bo pred pravnomočno odločitvijo Ustavno sodišče odločilo o naši zahtevi za oceno ustavnosti spornih členov Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, na katerih temelji izpodbijana sodba,« je o sodbi povedala odvetnica Monika Mavsar, ki postopek na sodišču tudi vodi. Občina Izola meni, da je potrebno odpraviti praznino, ki je nastala zaradi pomanjkanja predpisa, ki bi določil katera so tista zemljišča, ki po tem, ko so bili v Občini Izola izvedeni že vsi denacionalizacijski postopki, pripadajo občini. Med skladom in občino sicer poteka več nerešenih zadev. V tem trenutku namreč sklad zadržuje nekatera stavbna zemljišča, ki bi morala biti upravljana s strani občine.
Sklad po mnenju občine prav tako ne opravlja svojega osnovnega poslanstva. Kmetijska zemljišča so v občini v več kot 50 % v lasti sklada kmetijskih zemljišč. Tu pa se prepogosto soočamo s špekulacijami. »Prodaja po nerealnih cenah kot je npr. 250 evrov/m2 namreč ne omogoča razvoja kmetijske dejavnosti. Katero kulturo lahko na takem zemljišču nekdo posadi, da bo donosna in se bo ta nakup izplačal,« je v eni od izjav povedal župan Igor Kolenc. Sklad kmetijskih zemljišč in posredno država kot njegova lastnica na ta način spodbujata in pospešujeta prostorske težave na območju Istre, saj s tem posredno spodbujata nedovoljene, t.i. črne gradnje. Pogoste so tudi špekulacije za zemljišča, ki stojijo tik ob stavbnih zemljiščih.
