V soboto, 10. februarja, bo v Izoli in v Kopru potekal četrti festival Refuscus Mundi -Svet refoška/Un mondo di refosco. Na festivalu bodo svoja vina iz sorte refošk predstavili pridelovalci iz več vinorodnih okolišev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Osrednji del festivala bo potekal med 14 in 21. uro v Manziolijevi palači v Izoli, dopoldanski strokovni del bo v kleti Vinakoper v Kopru.
Refošk je stara sorta vinske trte, ki je najpomembnejša in najbolj razširjena sorta v slovenski Istri in na Krasu. Čeprav gre za isto sorto, iz nje v Istri pridelujejo refošk, na rdeči kraški zemlji pa teran. Sorodne sorte z enakim oziroma podobnim imenom uspevajo tudi v Furlaniji, kjer je najbolj razširjen rdečepecljati refošk, ob njem pa poznajo še refosco di Rauscedo, refosco di Faedis, oziroma refoscone … Refošk je pomembna rdeča sorta tudi v hrvaški Istri.
Festival Refuscus Mundi je društvo Vinadria iz Izole pred petimi leti prvič priredilo na pobudo vinarjev. Temeljni razlog zanj je utrjevanje prepoznavnosti refoška ter spoznanj o njegovih posebnostih in blagodejnosti. Značilnost vin iz sorte refošk je globoka rubinasta barva ter izraziti sadežnost in svežina. Refošk je dolgo veljal za enoletno vino, v zadnjih dveh desetletjih pa so vinarji utrdili njegov značaj velikega vina. Iz sorte refošk pridelujejo slogovno različna vina: peneča se vina, rose, mlada vina, bogata zorjena vina in vina iz sušenega grozdja z ostankom sladkorja. Refošk je najbolj razširjena rdeča sorta v Sloveniji in najbolje prodajano sortno vino v njeni zgodovini.
Festival Refuscus Mundi bo razdeljen na dva dela. Osrednji del bo degustacija vin približno 40 vinarjev iz treh držav v Manziolijevi palači v Izoli, ki bo potekala med 14. in 21. uro, ob njenem robu bodo potekale tudi štiri vodene degustacije v knjižnici palače.
Že dopoldan bo v največji kleti za refošk, v koprskem Vinakopru, potekal strokovni simpozij, na katerem bodo strokovnjaki osvetlili novosti v zvezi s pridelavo refoška, vinarji pa na podlagi primerov dobrih praks iz Furlanije razpravljali o potrebah po tesnejšem stanovskem povezovanju na posameznem območju.
