Na današnji novinarski konferenci sta župan, mag. Igor Kolenc in direktor občinske uprave, mag. Marko Unterlechner predstavila finančno situacijo Občine Izola, ki se je v zadnjih 8 letih stabilizirala in že nekaj let beleži pozitiven trend. Kljub temu, da se je delež državnih sredstev zmanjševal je občina z zmanjševanjem odhodkov in višanjem prihodkov uspela izvesti vse zakonske naloge, ohraniti nadstandarde za svoje občane ter vsa leta investirati v različne infrastrukturne projekte.
»Doseženi rezultati so plod sodelovanja in timskega dela zaposlenih v občinski upravi ter smernic za delo, ki jih je potrdil občinski svet,« je uvodoma povedal župan Kolenc. Občina je bila ob nastopu sedanjega župana pred osmimi leti v nezavidljivem finančnem položaju, saj je bilo leto 2010 zaključeno z 2,8 mio neporavnanih obveznosti. Za nemoteno poslovanje in zagotavljanje tekoče likvidnosti je morala občina poleg 4 mio evrov kredita konec 2010 v začetku leta 2011 najeti še 2 mio evrov dolgoročnega kredita zato, da je lahko delovala in občani niso čutili posledic. Navkljub težki finančni situaciji v zadnjih osmih letih Občina ni razprodajala premoženja, celo povečala ga je za 130.000 m2 prvovrstnih razvojnih zemljišč na območju obalne ceste in Rude.
Naraščajoč proračunski presežek je trden temelj za nadaljnji razvoj
Najbolj očiten pokazatelj vloženega dela in racionalne porabe je obrat proračunskega presežka/primanjkljaja med letoma 2010 in 2018: od –2,8 mio evrov (primanjkljaj) leta 2010 do +1,3 mio evrov (presežek) leta 2017 in napovedjo presežka v višini 1,8 mio evrov konec leta 2018. Proračunski presežek se je prvič izkazal leta 2015 in je od takrat naprej naraščajoč. »To pomeni, da smo morali v osmih letih odpraviti vzroke in posledice negativnega poslovanja iz preteklih let, prav tako nam je uspelo trend obrniti ter ohraniti v pozitivni smeri in to kljub temu, da se je delež državnih sredstev zmanjšal. »Ves čas smo postopoma nižali tekoče odhodke in višali tekoče prihodke, ocenjeni tekoči prihodki konec leta 2018 so za 3 mio evrov višji kot ob nastopu mandata sedanjega župana leta 2008, odhodki pa v enakem obdobju za 2 mio evrov nižji. S tem smo dokazano konsolidirali javne finance in vzpostavili trden temelj za stabilen razvoj tudi v prihodnje,« je na podlagi rezultatov prepričan direktor občinske uprave.
Dolgoročna zadolženost Občine Izola je vzdržna
Obseg dolgoročnih zadolžitev je skokovito naraščal od leta 2008 do 2011. Od tedaj naprej pa se je s stabilizacijo finančnega stanja (uskladitev prihodkov in odhodkov občinskega proračuna), obseg najema dolgoročnih posojil iz leta v leto zmanjševal. »Najemanje dolgoročnih posojil je bilo namenjeno izključno novim naložbam v infrastrukturo (kanalizacija, ceste, krožišča, šole, vrtci, kulturna dedišča na Verdijevi ulici 1). V letošnjem letu pa je v teku kar nekaj projektov, kot so opremljanje OPPN Šared, rekonstrukcija Prešernove ceste, komunalno opremljanje ZN Elvire Vatovec,« je poudaril župan. »Pripravljamo tudi nove projekte, vendar vedno sledimo rdeči luči, da najprej zagotovimo sredstva in šele za tem lahko pričnemo s projektom. Pri tem ima ključno vlogo JZP Adrion, ki svojo nalogo pridobivanja sredstev odlično opravlja,« je prepričan. Občina je vedno redno odplačevala anuitete in obresti, nova dolgoročna zadolževanja pa niso bistveno vplivala na celoten dolg, saj se ob vseh izvedenih investicijah dolgoročna zadolženost od leta 2011 do 2018 povišala le za 1,3 mio evrov (8,9 mio evrov leta 2011 na 10,2 mio evrov leta 2018. »Obenem smo z aktivnim upravljanjem dolga uspešno zniževali stroške zadolževanja, in sicer z refinanciranjem neugodnih kreditov v letih 2015 in 2016 ter njihovim nadomeščanjem z bistveno ugodnejšimi krediti,« je še pojasnil.
»Delo na dolgi rok je po mojem prepričanju edini pravi, čeprav veliko težji način dela. Aktivnosti, ki so kratkoročno in populistično naravnane ter usmerjene k zadovoljevanju potreb posameznikov ali glasnih skupin v nekem okolju, niso pravi pristop. Rad bi poudaril, da so bili vsi naši napori usmerjeni na dolgi rok, zato bodo nekateri rezultati vidni šele v prihodnjih letih,« še zaključuje Kolenc.
