Danilo Markočič, župan Občine Izola je danes gostil dr. Jerneja Pikala, ministra za izobraževanje, znanost in šport s sodelavci. Na srečanju so bile prisotne tudi vse ravnateljice izolskih osnovnih šol in vrtcev ter ravnateljica in ravnatelj obeh srednjih šol. Prav tako so se srečanja udeležile knjižničarke iz osnovnih šol ter direktorica izolske mestne knjižnice.
Na srečanju je bila kot ključna tematika izpostavljeno dejstvo, da v Izoli ni primerne športne infrastrukture za izvajanje aktivnosti dijakov srednjih šol. Kljub večkratnim dogovorom in sklenjeni pogodbi o zagotavljanju potrebne športne infrastrukture za izvajanje športne vzgoje v izolskih srednjih šolah do realizacije skupno zastavljenih projektov ni prišlo. Občina je na podlagi sklepa občinskega sveta iz leta 2000 pri gradnji srednje šole Pietro Coppo poravnala komunalni prispevek v obliki komunalnega opremljanja zemljišča. To komunalno opremljanje zemljišča na podlagi pogodbe med občino in ministrstvom predstavlja vložek občine za sofinanciranje lastniškega deleža v bodoči telovadnici ob srednji šoli Pietro Coppo. Tako je občina svoj delež pokrila, do realizacije investicije v izgradnjo telovadnice za izolske srednje šole pa s strani ministrstva še ni prišlo. »Obstaja zgodovinski dolg glede telovadnice za srednji šoli v Izoli in to bomo uvrstili na naš seznam dela, čeprav je dejstvo, da investicijska aktivnost na področju srednjih šol zaostaja za potrebami,« je na današnji novinarski konferenci povedal minister Pikalo in dodal, da si želi, da bi ta projekt nastajal v sodelovanju in partnerskem odnosu z lokalno skupnostjo, saj bo tudi uporaba telovadnice namenjena tako za potrebe srednjih šol kot za lokalno skupnost. Župan Markočič pa je že napovedal obisk pristojnih služb občine na ministrstvu v Ljubljani.
Dotaknili so se tudi izziva bralne pismenosti v osnovnih šolah in integracije priseljenih otrok v okolje. »Šole se zavedamo, da se spreminja družba in s tem tudi njena pismenost. Otroci, ki danes prihajajo v šole, so drugačni, srečujejo se s sodobnimi tehnologijami, šola pa mora zagotoviti, da bodo ob vstopu na trg dobro usposobljeni, zato iščemo pravo mero med razvojem tehnologije in usposobljenostjo otrok,« je razmere v osnovnih šolah opisala Maja Cetin, ravnateljica osnovne šole Livade, ki ocenjuje, da je Zavod za šolstvo storil velik korak na področju bralne pismenosti, vendar so vsako leto pred novimi izzivi. Veliko je učencev, ki pridejo v Izolo iz drugih okolij in ne poznajo jezika okolja. Na OŠ Livade je to manjši problem, izrazitejši pa je na osnovni šoli Vojke Šmuc. Irena Sivka Horvat, ravnateljica osnovne šole Vojke Šmuc je dodala, da so na področju bralne pismenosti v okviru projekta Medkulturnost že konkretni predlogi, kot na primer uvajanje prevajalcev v šole, povečanje deleža knjižničarjev, ki prav tako sodelujejo v omenjenih projektih. Vse navedeno bi prispevalo k učinkovitejšemu delu v šolah ter večji pismenosti in integraciji otrok. Podobne težave po besedah Agnese Babič, izolske podžupanje zaznavajo tudi na italijanski osnovni šoli.
Suzana Božič, ravnateljica Vrtca Mavrica pa je predstavila težavo, s katero se soočajo ob vpisu priseljenih otrok v vrtce, predvsem v komunikaciji s starši in predlagala, da bi morali za starše priseljenih otrok zagotoviti izobraževanje jezika okolja, ki bi bilo obvezno.
»Mednarodne raziskave kažejo, da se bralna pismenost zadnjih deset let v Sloveniji izboljšuje, zavedamo pa se problematike priseljencev in na to temo je že v teku več projektov in sistemskih rešitev,« je zagotovil minister, ki eno izmed ključnih težav vidi tudi v načinu poučevanja italijanskega jezika. To bi lahko bilo sodobnejše tako z vidika didaktike kot pedagogike. Za to pa mora poskrbeti Zavod za šolstvo ob tesnem sodelovanju z Italijansko narodno skupnostjo. »Bogastvo, ki bi ga izgubili zaradi slabega jezika okolja bi bilo nekaj kar bi siromašilo ta sicer bogat kulturni prostor, zaradi tega je odgovornost tudi države do manjšine, da naredi izobraževanje tako, da bi sedanji in prihodnji prebivalci dvojezičnih območij bolje obvladali oba jezika,« je zaključil minister.
Naše okolje je kulturno in jezikovno bogato, takega želimo negovati tudi v prihodnje«, je ob zaključku srečanja poudaril župan, ki je izrazil zadovoljstvo nad današnjim srečanjem z ministrom in njegovimi odgovori.
