V prostorih Pine je organizator dogodka Narišimo obalo danes predstavil zaključke predlogov množičnega snovanja nekdanje obalne ceste. Pridobljeni podatki, ki kažejo, da javnost območje nekdanje obalne ceste vidi kot skupen prostor namenjen predvsem rekreaciji, sprostitvi in športu, so pomemben korak v procesu do končne ureditve območja med Izolo in Koprom.
Kulturno izobraževalno društvo PiNA je s podporo Občine Izola in Javnega zavoda za podjetništvo Izola, Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za obrambo ter Ministrstva za okolje in prostor v sklopu Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij, septembra lani izvedlo prvo akcijo množičnega načrtovanja prostora v regiji – Narišimo obalo.
Participativno prostorsko načrtovanje osmišljanja prihodnosti obalne ceste je združilo 17 organizacij civilne družbe, 10 šol, 2 občinska javna zavoda, 4 javne strokovne inštitucije in 18 skupin posameznikov. Iz dogodka so organizatorji prejeli 750 metrov dolgo rolo papirja idej in predlogov o ureditvi območja nekdanje obalne ceste. Več kot tretjina sodelujočih je bila iz vrst ranljivih skupin: otroci, gibalno ovirani, senzorično ovirani, osebe s posebnimi potrebami. Prejete predloge je Pina v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika strokovno obdelala in jih analizirala.
Danes predstavljeni rezultati kažejo, da javnost nekdanjo obalno cesto dojema kot celoto, saj se manj kot petina vseh risb nanaša na nek posamezen odsek omenjenega območja, kot na primer območje Rexa ali drevored pinij. Na njej bi potekale športne in rekreativne aktivnosti, prav tako je prostor prepoznan kot kotiček za odmik in sprostitev ter aktivno preživljanje prostega časa (kolesarjenje, plavanje, igre z žogo na kopnem). Z vidika tipa podlage se območje nekdanje obalne ceste dojema kot mešanic aasfalta/betona, zelenja in skal. Tip ulične opreme, ki se največkrat pojavi na risbah pa je pomol, sledijo mu klopca, ležalniki in senčniki kar je povezano z lažjim dostopom do morja (stopnice za v vodo, pomol) in podporo rekreativnim in športnim dejavnostim ter sproščanju (tuš, pitnik, klopce, sanitarije, otroška igrala). Več kot polovica predlogov je vključevala sledeče infrastrukture: zeleno (zelenice, drevoredi, drevesa), športno (igrišča za splošno uporabo, fitnes orodja na prostem) in prometno (kolesarska steza, pešpot). Zaznati je tudi željo po kulturno-izobraževalni infrastrukturi (prireditveni prostor, podvodno opazovanje) in gostinsko-trgovski infrastrukturi (bari ali stojnice z domačimi dobrotami), Za območje so bili podani tudi predlogi za specifično ureditev, in sicer za umestitev pasje plaže in plaže za gibalno in senzorno ovirane osebe. Odločen ne pa so udeleženci dogodka namenili pozidavi in hotelskemu turizmu.
Ideje na roli papirja so prvi pomemben korak k ureditvi območja nekdanje obalne ceste
Mag. Marko Starman, vodja Urada za prostor in nepremičnine Občine Izola je na predstavitvi povedal, da so prejeti predlogi dobra iztočnica za pripravo Regionalnega prostorskega načrta (RPN), pri katerem tesno sodelujeta obe sosednji občini. Sledil bo postopek pridobitve smernic urejevalcev prostora ter delavnice, na katere bo vabljena tako strokovna kot splošna javnost. Naslednji korak so natečaji konkretnih rešitev za to območje, ki bodo podani v javno obravnavo in sprejem pripomb javnosti. Glede na vse navedeno naj bi bil RPN sprejet predvidoma v roku dveh let. Sočasno bo v skladu z občinskim proračunom in pridobljenimi nacionalnimi ali/in evropskimi sredstvi še naprej potekala postopna ureditev območja nekdanje obalne ceste, pri čemer je med pomembnejšimi prioritetami ureditev javne razsvetljave.
Izolski otok, ki so ga na dogodku Narišimo obalo najpogosteje omenili otroci, pa ni del Regionalnega prostorskega načrta, vendar aktivnosti tudi na tem projektu pospešeno potekajo. Kot je napovedal Starman bosta naslednji teden dve predstavitvi o možnih umestitvah plavajočega otoka v akvatoriju pred Izolo, ki so jih pripravili študentje Fakultete za arhitekturo iz Ljubljane.
Foto: Peter Kleva
