CENTER ODLIČNOSTI INNORENEW JE DODANA VREDNOST LOKALNEGA IN NACIONALNEGA POMENA

Na današnji novinarski konferenci je župan Danilo Markočič s sogovorniki predstavil prizadevanja Občine Izola, da bi na območju Livad umestili program raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE (raziskovalni inštitut), ki raziskuje uporabo obnovljivih virov in zdravo bivanjsko okolje. Projekt je bil konec leta 2016 na razpisu izbran kot zmagovalni in edini iz Slovenije med 169 mednarodnimi prijavami, njegova uresničitev pa je tako lokalnega kot nacionalnega pomena. Objekt bi na podlagi že pridobljenega gradbenega dovoljenja lahko zaživel v dveh letih od sklenitve pogodbe z izvajalcem del, ki ga bo raziskovalni inštitut z javnim razpisom izbral v prvi polovici leta.

»InnoRenew je zrasel z Izolo. S tem, ko smo na občinskem svetu leta 2017 soglasno potrdili, da se prenese stavbna pravica z Univerze na Primorskem (UP) na raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, smo jasno povedali, da si v Izoli tak razvoj želimo in da podpiramo uresničitev tega projekta,« je trdno podporo načrtom raziskovalnega inštituta pojasnil župan Danilo Markočič. Občina Izola je namreč leta 2006 Republiki Sloveniji (RS) oziroma UP neodplačno prepustila zemljišče v središču stanovanjskega predela lokalne skupnosti v pričakovanju, da bo RS v roku petih let realizirala celoten projekt izgradnje univerzitetnega kampusa, vendar se navedeno ni udejanjilo. Občina Izola pa je imela v skladu s pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice Univerzi na Primorskem pravico odpovedati oziroma odvzeti stavbno pravico in kadarkoli spremeniti namensko rabo tega območja.

Vlada RS se je realizaciji univerzitetnega kampusa, kot je bil zamišljen v letu 2006, dejansko odrekla, saj ni zagotovila sredstev za njegovo izgradnjo v roku iz pogodbe z Občino Izola. S sprejemom sklepa v letu 2017, s katerim je omogočila prenos stavbne pravice na zasebni neprofitni raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, je to storila tudi pravno formalno. Raziskovalni inštitut je bil ustanovljen 15. februarja 2017 in izvaja program raziskav na področju obnovljivih materialov in zdravega grajenega okolja. Evropska komisija v okviru ukrepov razvoja gospodarstva financira zasebni raziskovalni inštitut in ne izgradnje univerzitetnega kampusa državne univerze.

Celotno zgodbo, povezano s podelitvijo neodplačne stavbne pravice raziskovalnemu inštitutu, je na konferenci pojasnil mag. Marko Starman, vodja Urada za prostor in nepremičnine: »Leta 2017 sta tako Univerza na Primorskem kot novoustanovljeni raziskovalni inštitut zaprosila Občino, da bi stavbno pravico lahko ustanovili v korist novega inštituta za namene realizacije projekta. Občinski svet je ob soglasju Vlade RS ugotovil, da obstaja javni interes, da se navedeno izvede, zato se je raziskovalnemu inštitutu podelila neodplačna stavbna pravica izključno z namenom, da se izvede projekt in da se trajno obdrži raziskovalna dejavnost na tem delu, ki je bil namenjen univerzitetnemu kampusu, ter pod pogojem, da bo projekt realiziran v projektnem roku. Poleg tega je bilo s posebno pogodbo med UP, Občino Izola in raziskovalnim inštitutom določeno, da raziskovalni inštitut financira komunalno opremo oziroma park Parencane v petih letih od podpisa pogodbe v višini 200.000 – 300.000 EUR in da določen delež parkirišč, financiranih v okviru projekta, nameni za javne namene. Samo v primeru, da Občina neodplačno prenese stavbno pravico, jo lahko pogojuje z realizacijo javnega interesa. To pomeni, da raziskovalni inštitut svoje dejavnosti ne more spreminjati, sicer izgubi stavbno pravico na način, da to, kar je zgrajeno, ostane Občini, zato je opisana varovalka ne glede na organizacijsko obliko inštituta, ki je zasebni neprofitni zavod, po mnenju občinskega sveta in strokovno gledano, dovolj močna in v korist občine.«

Branko Simonovič, podpredsednik Državnega zbora RS, je kot predsednik Kluba istrskih poslancev izrazil trdno podporo centru odličnosti InnoRenew CoE: »Inštitut, ki nastaja v Izoli, ni pomemben samo za našo regijo, temveč pomeni precedens, saj se inštitut iz centra Slovenije seli na »periferijo«. Istrski poslanci se želimo vključevati v vse tisto, za kar obstaja javni interes, in verjamem, da nam bo zgodba, ki nastaja, vsem skupaj v ponos.« Ob tej priložnosti se je Simonovič zahvalil vsem, ki so do sedaj pomagali na razvojni poti inštituta in hkrati naznanil, da bodo istrski poslanci vztrajno pomagali pri odpravi ovir na poti do končnega cilja, torej do uresničitve projekta.

Raziskovalni inštitut InnoRenew CoE so ustanovili Univerza na Primorskem, Fraunhofer Institute for Wood Research – Wilhelm-Klauditz-Institut, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine in Zavod za gradbeništvo Slovenije. Njegovo delovanje je financirano s sredstvi EU in sredstvi, pridobljenimi na trgu. Tudi zasebni neprofitni raziskovalni inštitut je pri porabi javnih sredstev zavezan z zakonom o javnem naročanju, kot to velja za javne zavode.

Izr. prof. dr. Andreja Kutnar je ob zavedanju, da bo les material 21. stoletja za gradnjo, poudarila: »Projekt izgradnje naših stavb temelji na interdisciplinarnem raziskovanju uporabe trajnostnih materialov iz obnovljivih virov, zato smo bili tudi uspešni pri pridobivanju evropskih sredstev. Za to potrebujemo interdisciplinarno ekipo najboljših znanstvenikov, ki k nam prihajajo iz celega sveta, s seboj pa prinašajo svoje povezave z raziskovalnimi inštitucijami in gospodarstvom.« To nam omogoča, da primorska regija in Slovenija postaneta edini referenčni center odličnosti v tem delu Evrope. Kutnarjeva je še povedala: »Vse postopke priprave projektne dokumentacije za zgradbi InnoRenew CoE smo vodili popolnoma zakonito, kar potrjuje to, da je raziskovalni inštitut InnoRenew zanju pridobil polnomočno gradbeno dovoljenje.«

Konzorcij osmih slovenskih in enega nemškega partnerja ob koordinaciji UP se je s projektom vzpostavitve raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE prijavil na razpis instrumenta Teaming iz okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 in uspel s prijavo projekta. Ustanovitev zasebnega neprofitnega zavoda, raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE, je zaveza iz odobrenega projekta, ki ga financira Evropska komisija. Tudi izgradnja stavb je del prijave, ki vsebuje pilotni projekt. Projektiranje in gradnja predstavljata interdisciplinarno raziskovanje in vključujeta najnovejše, visoko inovativne konstrukcijske, arhitekturne in gradbeno-fizikalne prvine. Za projekt je ekipa inštituta pridobila 15 milijonov EUR evropskih sredstev, zaveza Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pa je ob uspešnem izboru projekta na razpisu bila sofinanciranje v višini dvakratnika prejetih sredstev na razpisu Evropske komisije, torej do 30 milijonov EUR.

Prof. dr. Dragan Marušič, rektor Univerze na Primorskem, je najprej pojasnil netočne informacije, ki so se v zadnjem času pojavile na spletnih družabnih omrežjih, kakor tudi v prispevkih nekaterih medijev, ki so obravnavale raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, njegova prizadevanja za izgradnjo lastnih raziskovalnih prostorov, vlogo Občine Izola in Univerze na Primorskem (UP) pri teh procesih, ter nasprotovanje arhitekturnega biroja Dekleva Gregorič tem pozitivnim premikom v Slovenski Istri. V teh prispevkih so bile nekatere teze predstavljene napačno ali pomanjkljivo, nekatere pa popolnoma lažno.

Rektor je uvodoma izpostavil: »Zavod InnoRenew CoE je bil ustanovljen kot zasebni neprofitni zavod. Potrebno je vedeti, da slovenska zakonodaja omogoča ustanovitev javnega ali zasebnega zavoda. V primeru prve možnosti bi morala država ustanoviti in trajno financirati zavod, medtem ko v drugem primeru te obveznosti država ne bi imela. Ve se, da od osamosvojitve Slovenije država ni ustanovila niti enega javnega raziskovalnega zavoda, z izjemo Znanstveno-raziskovalnega središča, ki je tudi edini zavod, ki nima sedeža v Ljubljani.« Rektor je še podrobno predstavil razrez pridobljenih sredstev. Od skupnih 30 milijonov EUR, ki jih je InnoRenew CoE dodelila Republika Slovenija, gre raziskovalnemu inštitutu iz proračuna 6 milijonov EUR, preostalih 24 milijonov EUR pa krijejo evropski skladi (ESIF – Evropski strukturni in investicijski skladi), preostalih 15 milijonov EUR pa je projektu dodelila neposredno Evropska komisija.

Fotografija: Arhiv InnoRenew

Več v skupnem prikazu dejstev v nadaljevanju.

V zadnjih dneh je več različnih medijev objavilo prispevke, ki obravnavajo raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, njegova prizadevanja za izgradnjo lastnih raziskovalnih prostorov, vlogo Občine Izola in Univerze na Primorskem (UP) pri teh procesih ter nasprotovanje arhitekturnega biroja Dekleva Gregorič tem pozitivnim premikom v Slovenski Istri. Kontekst in daljša obrazložitev odziva na trditve sta bila predstavljena na novinarski konferenci, ki jo je v petek, 10. maja 2019, organizirala Občina Izola.

Občina Izola je že v letu 2006 Republiki Sloveniji oziroma Univerzi na Primorskem neodplačno prepustila zemljišče v središču stanovanjskega predela v Izoli v pričakovanju, da bo Republika Slovenija realizirala projekt izgradnje univerzitetnega kampusa. Zaveza univerze oziroma Republike Slovenije (RS) iz neodplačno ustanovljene stavbne pravice je bila, da se celotni projekt univerzitetnega kampusa Livade realizira v roku petih let, kar pa se ni zgodilo.

Občina bi po pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice Univerzi na Primorskem imela pravico odpovedati oziroma odvzeti stavbno pravico in kadarkoli spremeniti namensko rabo tega območja.

Zazidalni načrt za območje Livad je nastal na podlagi natečaja, ki ga je vodila RS in na katerem je bila izbrana zmagovalna rešitev biroja Dekleva Gregorič. Na podlagi urbanistične oziroma konceptualne rešitve tega območja je bil sprejet zazidalni načrt, ki – tako kot vsi izvedbeni prostorski akti – dopušča tolerance in prilagoditve glede na spremenjene okoliščine in potrebe vsakokratnega investitorja.

Vlada RS se je dejansko odrekla realizaciji univerzitetnega kampusa, zamišljenega v letu 2006, saj ni zagotovila sredstev za njegovo izgradnjo v pogodbenem roku. S sprejemom sklepa v letu 2017, s katerim je omogočila prenos stavbne pravice na zasebni raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, je to storila tudi pravno formalno. Inštitut InnoRenew CoE izvaja program raziskav na področju obnovljivih materialov in zdravega grajenega okolja. Evropska komisija v okviru ukrepov razvoja gospodarstva financira zasebni raziskovalni inštitut in ne izgradnje univerzitetnega kampusa državne univerze.

Občinski svet Občine Izola je na pobudo univerze in raziskovalnega inštituta prepoznal, da nacionalno pomemben investicijsko – raziskovalni projekt na področju razvoja sodobnih materialov in tehnologije prispeva k razvoju gospodarstva v občini Izola, zato je njegova realizacija tudi v občinskem interesu. Neodplačno podelitev stavbne pravice je občina izrecno pogojevala z realizacijo projekta Centra odličnosti, financiranega s strani EU. V pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice, je občina s prostorskim aktom raziskovalnemu inštitutu naložila ureditev parka »Parencana«.

Konzorcij osmih slovenskih in enega nemškega partnerja (koordinator Univerza na Primorskem (UP)) se je s projektom vzpostavitve raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE prijavil na razpis instrumenta Teaming iz okvirnega programa Evropske Unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020.

Prijava projekta, ki je bila konec 2016 izbrana kot zmagovalna – edina iz Slovenije med 169 mednarodnimi prijavami, je vključevala:

Poslovni načrt zasebnega (ustanovitelji so štiri javne inštitucije in ne Republika Slovenija) raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE z opredeljenim znanstveno raziskovalnim delom na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja, ki je vključeval tudi lastno projektiranje oziroma registracijo novega zavoda za dejavnost projektiranja.

Sklep Vlade Republike Slovenije, ki je 21. junija 2016 dala UP, Zavodu za gradbeništvo Slovenije in Javnemu zavodu Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine soglasje k Pogodbi o ustanovitvi zasebnega neprofitnega zavoda InnoRenew CoE.

Zavezo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), da bo v primeru izbora projekta na razpisu Obzorje 2020 Teaming financirala raziskovalno infrastrukturo zasebnega neprofitnega zavoda v višini dvakratnika sredstev, prejetih na razpisu Evropske komisije, torej do 30 milijonov EUR.

Projektna prijava ni vključevala niti navedbe lokacije izgradnje stavb raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE (saj ta takrat sploh še ni bila znana), kaj šele idejne ali projektne zasnove stavb.

V projektni prijavi ni bila navedena lokacija gradnje stavb zasebnega zavoda. Tudi Evropska komisija ni prejudicirala lokacije. Projekt ne financira nakupa zemljišča kot tudi ne komunalnega prispevka. Občina Izola je na podlagi odločitve Občinskega sveta prepoznala, da raziskovalni projekt na področju razvoja sodobnih materialov in tehnologije prispeva k razvoju gospodarstva v Občini Izola in je zato realizacija enkratnega projekta tako v nacionalnem kot lokalnem občinskem interesu.

Ker je raziskovalni inštitut InnoRenew CoE samostojni pravni subjekt in ni del UP, je moral zaprositi za ustanovitev stavbne pravice na delu območja, ki je bil prvotno namenjen izgradnji univerzitetnega kampusa. Koraki, ki so bili potrebni za pravno ureditev odnosov med državo, Občino Izola in raziskovalnim inštitutom InnoRenew CoE, so bili:

5. 10. 2017: Vlada RS je UP dala soglasje k sklenitvi pogodbe z Občino Izola o prenehanju stavbne pravice na delu nepremičnin na območju Livad v Izoli.

26. 10. 2017: Sledilo je soglasje Občinskega sveta Občine Izola k prenehanju stavbne pravice UP na delu nepremičnin in soglasje k podelitvi stavbne pravice raziskovalnemu inštitutu InnoRenew CoE.

6. 2. 2018: Sklenjena je bila pogodba, s katero je raziskovalni inštitut InnoRenew CoE pridobil stavbno pravico oziroma pridobil pravico, da na zemljišču zgradi stavbi za raziskave in inovacije v skladu s projektom InnoRenew CoE in zazidalnim načrtom območja.

11. 9. 2018: InnoRenew CoE je pridobil pravnomočno gradbeno dovoljenje na podlagi Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD).

V raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE so zaposleni projektanti in raziskovalci, ki združujejo znanja več strok, od arhitekture, gradbeništva, strojništva, psihologije, ergonomije in lesarstva, do znanja multidisciplinarnih raziskovalcev zdravega bivanjskega okolja. Z načrtovanima stavbama želijo znanstvena odkritja prenesti v arhitekturo in jih preveriti, s tem pa postaviti tudi povsem nove cilje za prihodnost arhitekturnega načrtovanja. V stavbah, ki bosta v veliki meri narejeni iz lesa, bodo kabineti, prostori za predstavitve in laboratoriji ter delavnice za znanstveno raziskovalno delo.

Skladno s pogodbo z Evropsko Komisijo stavbi nista namenjeni javni rabi, morata pa biti demonstracija inovativnega koncepta trajnostne gradnje, in sicer restorativnega okoljskega in ergonomskega oblikovanja. Stavbi raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE sta pilotni projekt, ki je plod interdisciplinarnega raziskovanja skupine zaposlenih raziskovalcev in vključuje najnovejše, visoko inovativne tako konstrukcijske kot tudi arhitekturne in gradbeno-fizikalne prvine. V Sloveniji ne obstaja projektivni biro, ki bi v leseni gradnji dosledno obvladoval vse navedeno, sploh pa ne konceptov REED. Tega kot prvi na svetu razvija prav inštitut InnoRenew CoE in je bil obenem tudi ključni element odobritve projekta.

Raziskovalni inštitut InnoRenew CoE je zasebni neprofitni zavod, ki so ga ustanovili UP, Fraunhofer Institute for Wood Research – Wilhelm-Klauditz-Institut, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine in Zavod za gradbeništvo Slovenije dne 15. februarja 2017. Njegovo delovanje je financirano s sredstvi EU in s sredstvi, pridobljenimi na trgu. Tudi zasebni neprofitni raziskovalni inštitut je pri porabi javnih sredstev zavezan zakonom o javnem naročanju, kot to velja za javne zavode.

V skladu z zakonom objekt v javni rabi pomeni objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem. Nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem (kot je hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba).

Objekta raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE nista objekta v javni rabi. Objekta ne bosta namenjena izobraževanju in univerzitetnemu programu, temveč zaposlenim na inštitutu InnoRenew CoE za lastno znanstvenoraziskovalno delo. Ne glede na to, da objekta raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE nista v javni rabi, sta skladna z javnim interesom Evropske Komisije, Republike Slovenije in Občine Izola.

Zato očitki, da bi moral inštitut izvesti javni natečaj za projektiranje omenjenih objektov, ne držijo. Še več, v tem primeru bi javni natečaj onemogočil izvedbo nalog, ki so opredeljene v pogodbi z Evropsko Komisijo. Kljub temu javni interes ni nikakor oškodovan, kot tudi ni ogroženo varstvo javnih financ.

Podjetje Dekleva Gregorič Arhitekti Projektiranje d. o. o. ima z UP sklenjeno pogodbo za projektiranje univerzitetnega kampusa. Za projektiranje, ki ga je izvedlo, in sicer za dva izobraževalna stolpiča in tri študentske domove, je prejelo plačilo v višini več kot 1,2 milijona evrov, čeprav je MIZŠ zagotovilo sredstva za gradnjo le prvega izobraževalnega stolpiča (stolpiča A).

Stolpič A je jeseni 2017 prizadejal požar. Pri pripravi dokumentacije za sanacijo in odpravo vrste pomanjkljivosti iz prvotnega projektiranja tega objekta je UP povabila podjetje Dekleva Gregorič Arhitekti Projektiranje d.o.o., čeprav sama sanacija ne predstavlja posega v avtorsko pravico, kar je potrdila tudi Državna revizijska komisija, in bi zato lahko pri sanaciji sodelovali tudi drugi projektanti.

Trditev, da je konzorcij slovenskih in nemških partnerjev projekta InnoRenew CoE na evropskem razpisu zmagal z referencami biroja Dekleva Gregorič, je skregana z elementarno logiko in torej neresnična. Še več, od resnice je za 180 stopinj zavrtena. Če bi uporabili reference arhitekturnega biroja Dekleva Gregorič, ki so prepoznani in nagrajeni strokovnjaki načrtovanja in projektiranja z betonom, tega evropskega projekta nikoli ne bi dobili. Projekt InnoRenew CoE je bil odobren zaradi osredotočenja na interdisciplinarno znanstveno raziskovalno delo na področju gradnje z lesom. Skratka, InnoRenew CoE je projekt novega zelenega gospodarstva in s tem v popolni opreki z betonsko, okolje degradirajoče gradnjo.

Zato nikakor ne drži, da je raziskovalni inštitut InnoRenew CoE pri zbiranju kakršnihkoli soglasij in mnenj v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja uporabil kakršnekoli sestavine projekta arhitekturnega biroja Dekleva Gregorič. Pri tem arhitekti biroja Dekleva Gregorič niso niti sodelovali, niti pripravljali podlag. Natečajnega projekta InnoRenew CoE ni prirejal, avtorsko kopiral ali drugače zlorabljal. Projekt, s katerim je InnoRenew pridobil gradbeno dovoljenje, je narejen glede na dopustne tolerance občinskega zazidalnega načrta in glede na lastne prostorske potrebe ter sestavlja samostojno avtorsko celoto.

Če bi razumeli zaščito avtorske pravice izdelovalca podrobnega prostorskega načrta tako široko, da bi bil edino on pooblaščen, v okviru sprejetega izvedbenega akta, projektirati vse objekte, ki so v prostorskem načrtu načrtovani, bi to za občino pomenilo nesorazmerno in neprimerno omejevanje izvirnih ustavno varovanih pristojnosti občine. Tovrstno omejevanje kroga možnih projektantov ne glede na investitorja in ne glede na namen gradnje, bi pomenila veto (sredstvo izsiljevanja) vsakokratnega zmagovalca natečajne rešitve pri izdaji katerokoli gradbenega dovoljenja, ki se ureja na podlagi z natečajem pridobljenih rešitev.

Varstvo skladnosti projekta s prostorskim aktom ne more biti podrejeno zasebnemu interesu projektanta, ki želi pridobiti posel projektiranja posamične stavbe. To je nasprotju z varstvom konkurence in iskanjem najboljših zamisli na področju urejanja prostora.