Skupina reševalcev iz Reševalne službe Slovenske Istre se je tudi letos odločila, da v najvišji turistični sezoni za en dan v tednu postanejo prostovoljni reševalci na kolesu.
Reševalna služba slovenske Istre (RSSI) Zdravstvenega doma Izola je po lanskoletnem testnem obdobju reševalcev na kolesih, ki je potekalo od 15. avgusta do 30. septembra 2018, z namenom preizkušanja ideje, letos pristopila k izvajanju pilotskega projekta.
Z njim se želijo približati občanom in obiskovalcem ter znotraj možnosti v času večje obremenitve sistema Nujne medicinske pomoči (NMP) dodati še eno, sicer enostavno, a uporabno obliko izvajanja te službe. Letos se pilotski projekt reševalcev na kolesih izvaja in sicer ob sobotah, od poldneva naprej, na območju Izole. Pomagajo na območju od Simonovega zaliva do avtokampa. Tu je tudi največja potreba, pravijo izkušnje, kot nam je povedal Igor Crnić, vodja RSSI. Omejiti so morali območje delovanja zaradi fizičnih omejitev kolesarjev in koles samih. V ekipi na terenu sta vedno po dva kolesarja reševalca. Eno kolo je opremljeno z defibrilatorjem ter opremo za sprostitev dihalnih poti in oživljanje. Drugo kolo pa z obvezilnim materialom in drugim podobnim. Spremlja ju dispečer zdravstvenega dispečerskega centra RSSI in ju kot vse ostale time nujne medicinske pomoči aktivira ter usmeri na mesto intervencije.
Z izvedbo ideje zdravstvenih reševalcev na kolesih želijo Reševalna služba slovenske Istre in Zdravstveni dom Izola slediti modelom nekaterih večjih mest, kjer predvsem v času poletne turistične sezone na tak način zagotovijo prisotnost strokovnih služb na površinsko omejenih in lokacijsko težje obvladljivih lokacijah, kjer je prisotnih več ljudi, kot so na primer mestna jedra. V RSSI ocenjujejo, da je prav Izola glede na površino, teren in dostopnost določenih delov mesta, ustrezna za takšen projekt. Eden od ciljev projekta kolesarjev reševalcev je namreč tudi ta, da z ustreznim pristopom in opremo oskrbijo tista stanja za katera ni nujno potreben prihod reševalnega vozila a do pacienta je potrebno priti in ga oskrbeti. Če tega tima ne bi bilo bi moralo na lokacijo prispeti reševalno vozilo. Bilo bi zasedeno, v primerih, ko pa je intervencija ekipe potrebna so kolesarji – reševalci, če so v bližini, še en vmesni člen, ki skrajša odzivni čas. Gre za sistem, ki ima lahko pod strokovno ustrezno koordinacijo dobre rezultate.
Verjamejo, da se bo v bodoče ob razbremenitvi sistema NMP pokazal še kak pozitiven učinek pričetka izvajanja projekta. Verjamejo tudi, da bodo uspeli dokazati, da so profesionalni reševalci “uporabni” tudi, ko prikolesarimo in, da bo projekt naslednje poletje širše podprt. Stroške sanitetnega materiala pokriva izolski Zdravstveni dom. Kolesa, pridobljena lani, tudi letos servisirajo sponzorji.
Želja za nadaljnje delo so električna kolesa
Z njimi bi povečali učinkovitost in s tem tudi razširili območje izvajanja te dejavnosti. Že ena uspešna intervencija lahko pomeni povrnitev investicije in stroškov delovanja take službe, ki bi za Izolo bila velika pridobitev. Prav tako tudi letos nadaljujejo z iskanjem sponzorjev, saj je njihova želja zagotoviti nadaljnje učinkovito delo in električna kolesa.
Zahvaljujejo se vsem, ki so lani omogočili pričetek projekta in širši javnosti za podporo ideje. Upajo na čim več prijaznih srečanj z vsemi občani in gosti, ter čim manj intervencij.
