Če je knjiga dobra, je dobra za vse – za otroke in odrasle, povprečno izobražene in akademike, družboslovce in naravoslovce. Še en prepričljiv dokaz smo doživeli v teh dneh, ob Svetovnem dnevu filozofije, ki poteka pod pokroviteljstvom Unesca. Filozofska razprava o naši stvarnosti in iskanju poti za boljši jutri je temeljila na pravkar porojeni knjigi Kakšno Slovenijo si želim (izšla v uveljavljeni zbirki Društva Jasa, Onežimo svet). Osrednji dogodek za Slovenijo se je odvil 21. novembra v veliki dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru, z naslovom Prevrednotimo vrednote. V prepolni dvorani so z polno koncentracijo dogodek dobri dve uri spremljali številni učenci in dijaki ter zelo različni odrasli obiskovalci.
Kaj je pritegnilo pozornost vseh? Knjiga Kakšno Slovenijo si želim je nastajala v dve leti trajajočem projektu Društva Jasa, Kakšno Slovenijo si želim. O tej usodni temi je po logiki čistega srca (brez interesnih motivov) premišljalo 2033 učencev in dijakov iz vse Slovenije. Torej tistih, ki se še niso oddaljili od izvirne logike in zakonitosti narave. In vse pojave pravilno poimenujejo. Če je cesar nag, to povedo. Na preprost, vsem dojemljiv način, so odprli številne življenjske teme, ki se jim odrasli izogibamo. O migracijah, spolnosti, ureditvi družbe, zločinih in kaznovanju …, so spregovorili na način, ki je za evropsko pamet šokanten. Deluje pa tako streznitveno, kot glas otroka v Andersenovi pripovedi Cesarjeva nova oblačila: »Cesar je nag«.
Ob premišljanjih otrok (osrednji stolpec), je založnik objavil (drugi stolpec) misli tistih, ki jih je čas potrdil kot celovite mislece – od Homerja in Sokrata, preko Danteja, Erazma Rotterdamskega, Giordana Bruna, Descartesa, Spinoze, Swifta, Voltaira, Nietzscheja … – do Cankarja, Kosovela, Kocbeka … In je na dlani: premišljanja otrok so povsem uglašena z ugotovitvami najvišjih miselnih in moralnih likov v zgodovini civilizacije. V tem čudežnem prežemanju otroške dobroželjnosti in človeške celovitosti, pa so razpravljavci – prof. dr. Marjan Šimenc, doc. dr. Smiljana Gartner, izv. prof. dr. Tomaž Grušovnik in univ. fil. in prof. soc. Gorazd Brne – osvetljevali možnost za preureditev družbe, s katero bi zagotovili več pravičnosti in človeškega dostojanstva. In takšen koncept dogodka – moderatorka prebere zapis otroka, filozofi ga na kratko komentirajo – je vzvaloval čustva vseh. In prav učenci in dijaki so na koncu zastavljali največ vprašanj – ni se jim mudilo pred »pametne« zaslone.
Ali je bilo s knjigo Kakšno Slovenijo si želim prvič zagotovljeno realno izhodišče za vsebinsko spreminjanje stvarnosti, kot smo slišali – bo pokazal čas. Valovanje čustev in strastne razprave bo zagotovo sprožila. To pa bo velika pridobitev.
