»Če ostane Istra brez vode, bo žejna vsa Slovenija,« je na današnjem srečanju županov slovenske Istre in predstavnikov lokalnega gospodarstva z ministrom za okolje in prostor mag. Andrejem Vizjakom v imenu županov slovenske Istre poudaril koprski župan Aleš Bržan.
Potem ko je ministrstvo za okolje in prostor prejšnji mesec z določitvijo zajetja Padež za nov vodni vir za obalno-kraško regijo razburilo nekatere druge primorske občine, so se v istrskih občinah odločili, da ministru pojasnijo, da urejena vodooskrba v regiji presega vprašanje interesov posameznih občin, ker gre za vprašanje nacionalne varnosti, saj je vsa Slovenija življenjsko odvisna od obalnega turističnega, transportnega in drugega gospodarstva ter infrastrukture. Ministru so svoje težave s pomanjkanjem vode poleg vseh štirih županov opisali tudi predstavniki Luke Koper, podjetja Vinakoper, Kmetijske zadruge Agraria Koper, Javnega zavoda Gasilska brigada Koper, Slovenske turistične organizacije in lokalnih turističnih organizacij ter posamezna podjetja in zdravstvene institucije.
»Ni vprašanje, ali se lahko zgodi, da bo zmanjkalo vode v pipah gospodinjstev in gospodarstva slovenske Istre. Vprašanje je, kdaj je bo zmanjkalo oziroma do kdaj nam bo uspevalo krpati naše potrebe po pitni vodi s pomočjo tuje države in iz različnih nezanesljivih in komercialnih virov,« je v imenu županov slovenske Istre opozoril Bržan in pojasnil, da Istra v svoji stiski z vodo pričakuje več solidarnosti. »Voda je javno dobro, in ne last posamezne lokalne skupnosti, kjer se ta nahaja. Ni koprskega in piranskega morja, morje je le slovensko, in ni brkinske ali ljubljanske pitne vode, je samo slovenska pitna voda. In Istra je zanjo prikrajšana,« je poudaril. »Dovolj dolgo smo se vrteli v začaranem krogu,« je pozdravil odločitev ministrstva, da dokončno razreši vprašanje, od kod bo Istra dobila vodo.
Okoljski minister je z njim soglašal in ocenil, da je bilo dovolj študiranja študij in da je treba problem pomanjkanja vode v Istri začeti reševati takoj. »Danes sem slišal številne argumente obalnih občin, javnih institucij, gospodarstva, tudi kmetijstva, kako potrebna je nemotena, stabilna in zanesljiva oskrba tega dela Slovenije z vodo. Več kot očitno je čutiti, da gre za stvarni problem, pravzaprav sploh ni vprašanje, ali bo prišel, saj je že pred vrati, a ga številni, morebiti tudi danes, še ne vidijo,« je dejal Vizjak.
Pričakuje, da bodo rešitev z zajetjem Padež, za katerega se je zavzela stroka, z državnim lokacijskim načrtom v prostor umestili do konca mandata. »Verjamem, da bomo dosegli širše soglasje okoli tega projekta tudi na račun argumentirane, strokovne diskusije v okviru postopka priprave državnega prostorskega načrta in novelacije številnih podatkov, ki so potrebni, da pridemo zadevi res aktualno tudi do dna,« je ocenil Vizjak, ki obljublja, da bo projekt dodatnega vodnega ponudil dodano vrednost tudi kraškim občinam v smislu stabilnejše in zanesljivejše oskrbe s pitno vodo. »Ustavna pravica do pitne vode ni le črka na papirju in odločitev, da začnemo ta postopek, je dokončna,« je sklenil.
