Občina Izola sodi med podpisnice Zelene listine. Pod okriljem Okolja Piran in Komunale Izola usposablja svoje zaposlene za dvig okoljske ozaveščenosti, ponovne uporabe predmetov in preprečevanje nastajanja odpadkov.
Zaskrbljujoč je podatek, da bi sodobni potrošniki potrebovali površino dveh Zemelj in pol, da bi zadostili porabi virov za proizvodnjo vsega, kar potrebujejo in po kratki uporabi zavržejo. S tem področjem našega bivanja se ukvarja ekologija, natančneje varstvo okolja, s katerim želimo zmanjšati svoj negativni vpliv na naš planet. »Usposabljanje, kot so ga deležni zaposleni v izolskih javnih ustanovah, je namenjeno delovanju,« je povedala odgovorna za projekt Zelene listine v Komunali Izola, Anja Domenik. Na ta način vsi zaposleni prejmejo iste informacije in vsi javni delavci stremijo k istemu cilju.
Na ravni Evropske unije velja obrnjena piramida ravnanja z odpadki, kjer je na dnu odlaganje mešanih komunalnih odpadkov na odlagališča, medtem ko sta na vrhu ravnanji, ki jih spodbuja Komunala Izola v občini Izola: ponovna uporaba in preprečevanje nastajanja odpadkov. V ta namen delujejo: Center uporabnih predmetov – CUP v mestu ter izmenjevalna kotička CUP na podružnični šoli Korte in v Društvu prijateljev mladine Izola.
Posebno pozornost je treba posvetiti nevarnim odpadkom, saj imajo neposreden vpliv na okolje. Škropiva, zdravila in drugo, kar nosi opozorilni znak, ne sodijo med mešane odpadke, v kanalizacijo oziroma greznico ali kar v naravo. V izolski občini nevarne odpadke lahko oddate v sklopu akcije zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstva s premično zbiralnico ali jih z zadnjim potrdilom o plačilu komunalnih storitev brezplačno pripeljete v zbirni center. Neposredno vplivajo na naše podnebje tudi biološki odpadki, saj so vir agresivnega toplogrednega plina metan.
Preprost primer dobre prakse je zmanjšanje uporabe plastenk. Izračuni kažejo, da znaša življenjska doba plastenke 15 minut. To je povprečen čas od našega nakupa do trenutka, ko se odžejamo. Zanjo so bili uporabljeni: nafta, voda, barvila in drugi dodatki ter v okolje spuščeni toplogredni plini. Ko plastenko izpraznimo, postane odpadek, ki lahko onesnažuje okolje še stoletja, dokler zaradi vremenskih vplivov ne preperi in razpade. Ker pa je najboljši odpadek tisti, ki ga ni, in ker imamo v Istri čisti vir pitne vode, lahko žejo zadovoljimo neposredno iz pipe.
»Naj izpostavimo primer spremembe v šolah v občini Piran, ki so ob začetku aktivnosti uporabljale po tri velike posode za mešane odpadke, zdaj pa uporabljajo eno. To je 50- do 60-odstotni prihranek. Denar, ki bi ga namenili za odpadke, je zdaj namenjen drugim projektom. Na primer nakupu računalnikov za opismenjevanje otrok,« je izkušnje iz občine Piran delila Sandra Martinčić Loboda. »Dosežek bi bil, če bi bila pozornost usmerjena v zeleno nabavo, pri kater se ne bi upoštevalo samo cene, temveč tudi okoljski doprinos,« je še dodala.
Do evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, ki ga obeležujemo v novembru, bo Komunala Izola že imela prve podatke o okoljskih učinkih aktivnosti, izvedenih v sklopu Zelene listine. »Pomembno je, da je javna institucija okolju prijazna, saj je ogledalo kraju. Če ne deluje tako, ne more tega pričakovati od krajanov,« je sklenila Martinčić Loboda.
Komunala Izola bo v prostorih podpisnic Zelene listine namestila tudi informativno gradivo o zaželenem ravnanju z odpadki za občane.
