Vsako leto 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete, ki kadilcem pomeni priložnost za opustitev kajenja. Podatki kažejo, da se razširjenost kajenja v Sloveniji zmanjšuje, vse, ki še kadijo, pa se spodbuja k opustitvi te škodljive razvade. Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju.
Zmanjševanje razširjenosti kajenja med mladostniki v Sloveniji beležimo že približno dve desetletji, najnovejši podatki pa kažejo, da se odstotek kadilcev znižuje tudi med odraslimi, predvsem moškimi.
Večina kadilcev želi opustiti kajenje. Mnogi posamezniki zaradi zasvojenosti z nikotinom težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če poskušajo to sami, brez pomoči. Preko brezplačnega svetovalnega telefona za opuščanje kajenja (080 27 77) lahko vsakdo pridobi potrebne informacije o opuščanju kajenja oziroma se dogovori za pomoč. Telefon deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, od 7. do 10. ure ter od 17. do 20. ure.
V lekarnah so na voljo različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja, ki pomagajo kadilcu k uspešnejši opustitvi kajenja. Naprodaj so žvečilke, obliži in inhalatorji, medtem ko vam zdravila na recept lahko predpiše osebni zdravnik. Več informacij je dostopnih v gradivu:
Ko govorimo o vplivu nikotina na zdravje, govorimo predvsem o njegovi neposredni vlogi pri povzročanju zasvojenosti. Velikokrat pozabljamo, da je nikotin živčni strup.
»V poljedelstvu ga uporabljamo kot insekticid, v veterini za zatiranje parazitov. Smrtna doza za odraslo osebo je 30–60 mg, za otroke 10 mg. Akutna zastrupitev z nikotinom povzroča draženje ust in pekoč občutek, slinjenje, slabost in bruhanje, drisko, rano na dvanajstniku, hitro in neredno bitje srca, povišan krvni tlak, povišane vrednosti sladkorja v krvi, več prostih maščobnih kislin v krvi, zmanjšan pretok skozi koronarno žilje zaradi krča tega žilja, pospešeno dihanje in krč bronhialnih mišic, znižano telesno temperaturo, povečano tveganje za strjevanje krvi v žilah in nastanek krvnih strdkov ter nastanek ateroskleroze. Večji odmerki povzročajo tresenje rok, zmanjšano vrednost kisika v krvi, otežkočeno dihanje, mišične krče in v skrajni obliki komo, ki lahko vodi v smrt. Če bodoča mati kadi v času nosečnosti, je veliko tveganje, da se bodo pri otroku kasneje razvile bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen tipa 2, povišan krvni tlak, motnje dihanja,« je pojasnil dr. Tomaž Čakš z NIJZ.
Uporaba izdelkov z nikotinom je posebej zaskrbljujoča tudi med mladostniki. »Nikotin povzroča zasvojenost, zasvoji podobno kot heroin ali kokain. Mladostniki so zelo in bolj kot odrasli dovzetni za zasvojenost z nikotinom. Mlajši ko je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in bolj bo zasvojen. Nikotin pri mladostnikih poveča tudi tveganje za zasvojenost z drugimi psihoaktivnimi snovmi. Mladostništvo je ključno obdobje za razvoj možganov, ki se razvijajo še do približno 25. leta starosti. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov lahko moti razvoj možganskih omrežij, ki nadzorujejo pozornost, učenje in dovzetnost za zasvojenost. Privede lahko do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne (miselne) sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka ter zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti,« je navedla Helena Koprivnikar z NIJZ.
