Pomen in vsebina občinskega prostorskega načrta
PPT-predstavitev mag. Starmana o OPN
Uvodoma je treba izpostaviti, da prvi občinski prostorski načrt, ki ga je v Sloveniji sprejela katera koli občina, predstavlja pravni dokument, ki predvideva prehod iz prejšnjega sistema (tako pravnega kot družbenega) v nov pravni sistem samostojne države. Torej gre za tako rekoč tranzicijski dokument, ki je potreben zato, da se pravice v povezavi s prostorom zavaruje v novem pravnem redu.
Zakon je že v začetku tega tisočletja predvideval, da bodo prehod iz večplastnega in razdrobljenega prostorskega planiranja v enovit ter celovit prostorski planski in izvedbeni akt občine izvedle v petih letih, tako da bi celoten teritorij Republike Slovenije imel nove akte ter enovito in celovito urejene prostorske pogoje.
Na podlagi prvih prostorskih načrtov bi se proces prostorskega načrtovanja nadaljeval na osnovi nove zakonodaje. Namera zakonodajalca iz sredine prejšnjega desetletja se ni v celoti realizirala in še danes imamo peščico občin, ki niso sprejele prvega sodobnega prostorskega načrta, med katerimi je tudi Občina Izola. Značilno za Občino Izola, kot tudi za Občino Piran in deloma za Mestno občino Koper, je, da so bili stari prostorski akti mnogokrat delno spreminjani, dopolnjevani, da je bilo njihovo izvajanje zadržano z začasnimi ukrepi – vse na podlagi planskih dokumentov, ki so bili zadnjič sprejeti pred več kot 20 leti. Rezultat podaljševanja veljavnosti starih planskih in izvedbenih aktov, njihovo delno ter nedosledno spreminjanje, so v praksi pripeljali do velikih pravnih tveganj tako za potencialne večje investitorje, ki sicer to pravno negotovost izkoristijo tudi za odškodninske zahtevke, kakor tudi manjše lastnike, ki jih pravna negotovost bremeni v smislu mnogih sporov s sosedi in upravnimi organi.
Sprejem prvega OPN Občine Izola, kot smo ga zastavili v občinski upravi, je zato bil usmerjen v prvi vrsti prav v prenos oziroma posodobitev obstoječe prostorske ureditve na način, da se poenoti razumevanje pojmov, da se poenotijo pogoji gradnje v vseh podobnih situacijah, da se pri tem vključi vse pripombe prizadetih lastnikov, občanov, ne da bi s tem posegali v pravice drugih in javno varovane interese. Ker je bil to glavni cilj, se je prvi OPN načrtno izognil sprejemanju novih vsebinskih odločitev. Kaj to pomeni? Da se je načrtovano rešitev stanovanjske pozidave v Jagodju opustilo. To pomeni, da se je predvidelo le širitev poslovne cone za Drogo, ki ni nova odločitev, saj je širitev prav na tem območju predvidena že 30 let, kakor tudi nova lokacija za pokopališče, ki je nujno potrebna za dolgoročno načrtovanje. Poleg tega in prav zato se za vse posege na kmetijska zemljišča, četudi so nujno potrebne, predvidi manjše širitve, predvideva se celovito in sistematično nadomeščanje s kmetijskimi zemljišči.
Zaradi tranzicijske vloge prvega OPN ta za vsa območja ob morju predvideva sprejem novih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Torej bodo vsa glavna vsebinska vprašanja konkretnih prostorskih ureditev v mestu oziroma v širokem priobalnem pasu šele predmet posebnega, prav tako celovitega, konkretnega prostorskega načrtovanja, ki ga bo občinski svet sprejel po istem postopku, kot je bil sprejet OPN. Glavno načrtovanje – najpomembnejše odločitve – bodo sprejete v naslednji fazi.
V zdajšnji fazi občina ni še sprejemala omenjenih odločitev, ker ni želela, da bi celotna prostorska varnost občine postala talec nestrinjanja na manjšem segmentu, tj. manjšem delu občinskega teritorija.
Popolnoma legitimno je, da se ljudje tudi konceptualno ne strinjajo s posamičnimi prostorskimi ureditvami. Zato imamo instrumente sodelovanja ter vključevanja javnosti v odločitve in druge oblike sodelovanja javnosti pri sprejemanju odločitev, med katere sodi tudi referendum. Najpomembnejši je prav občinski svet – kot predstavniško telo, ki združuje interese občanov in artikulira njihove bojazni ter ambicije preko svojih odločitev.
Prvi OPN zato prepušča vsebinske odločitve naslednji fazi. Glede splošne namenske rabe kot planske kategorije pa OPN povzema dosedanje že sprejete odločitve. Ponovno poudarjamo, da območje Rude, nekdanjega Delamarisa, ladjedelnice določa izključno turistično namensko rabo, območje Avtokampa Jadranka pa šport in rekreacijo. Izključno turistični namenski rabi je namenjeno območje med Hotelom Delfin in Simonovim zalivom: do območja pod Belvederjem.
Mesto se glede na namensko rabo nahaja v starem mestnem jedru; njegova širitev je načrtovana preko Lonke in nekdanjega Arga. Širitev mesta v tej smeri izhaja iz naravnega razvoja Izole in dosedanjih ureditev. Na kakšen način in s kakšnimi veljavnostmi se bo mesto širilo na tem območju, je stvar podrobnega načrtovanja in odločitev občinskega sveta.
V primeru IPA3 in IPA4 je bila taka odločitev že sprejeta in se že načrtuje skladno z izbrano urbanistično rešitvijo, ki predvideva gradnjo kulturnega centra ob morju, muzeja ribiške industrije, mestnega hotela, ureditev parkovnih površin in široke promenade, ki jo bom podrobneje opisal v sami predstavitvi. Dokončno obliko bo ta urbanistična rešitev pridobila v podrobnem prostorskem načrtu, ki je v pripravi.
Nesporazum oz. nerazumevanje različne vloge namenske rabe, ki jo določata občinski prostorski načrt in njegova izvedba v konkretnem podrobnem načrtu, je povod za špekulativno trditev, da se ob morju načrtuje apartmajsko oz. stanovanjsko naselje. Tako naselje tik ob morju ni dopustno niti po OPN, še manj po sprejeti urbanistični rešitvi. Naj si drznem primerjavo – ker OPN predvideva tudi novo poslovno cono, za katero prav tako še ni sprejetega občinskega podrobnega prostorskega načrta, bi lahko kdo interpretiral, da že samo to dejstvo pomeni, da predvideva tovarno za predelavo nevarnih odpadkov ali kakšno drugo nevarno dejavnost. OPN namreč določa le splošno namensko rabo. Kaj se na podlagi tega načrtuje, pa je stvar odločitve občinskega sveta in javnosti v nadaljnjih korakih.
Postopek sprejemanja OPN je bil odprt, dolgotrajen in z njim je bila javnost celovito seznanjena. Gre za kompleksen dokument, ki ga različni ljudje lahko različno razumejo; sicer pa tudi dosedanjo ureditev ljudje z gotovostjo razumejo različno.
Na samem začetku smo pojasnili, da bodo individualne pobude širitve pozidave, predvsem stanovanjske na kmetijskega zemljišča na podlagi individualnih pobud, obravnavane ob prvi spremembi OPN. Ta zaveza velja in občina ima pripravljene strokovne podlage za začetek postopka. Mnoge druge občine v praksi po sprejemu prvega OPN takoj pristopijo k spremembam. Med drugimi je tako postopala tudi Mestna občina Ljubljana.
mag. Marko Starman, vodja Urada za prostor in nepremičnine
