Občinska uprava je 22. 7. 2021 v dvorani Art kina Odeon v Izoli sklicala javni posvet zaradi zaznanih številnih nerazumevanj in slabega poznavanja sprejetega Občinskega prostorskega načrta (OPN) v javnosti ter predvsem zaradi napovedi referenduma proti temu aktu.
Namen posveta je bil:
– predstaviti vsebine OPN ter argumente, ki govorijo v prid njegovi uveljavitvi,
– opozoriti na pasti in težave, ki bi jih sprožilo morebitno zadržanje OPN,
– slišati mnenja udeležencev/javnosti, podati odgovore in stališča ter pozvati k odgovornosti in sodelovanju.
Posveta se je udeležilo 85 udeležencev – občank in občanov, predstavnikov civilnih gibanj, javnih institucij, podjetij, medijev, članov občinskega sveta, predstavnikov občinske uprave ter izdelovalca OPN.
Program dogodka je bil zastavljen v treh delih: začel se je z vsebinskimi predstavitvami OPN, nadaljeval z razpravo z udeleženci, po njenem zaključku pa so bili govorniki na razpolago za novinarska vprašanja.
To poročilo kratko povzema uvodne predstavitve ter glavne poudarke razprave z udeleženci. Program posveta najdete na povezavi
Pogosto uporabljeni kratici:
OPN – Občinski prostorski načrt,
OPPN – Občinski podrobni prostorski načrt.
POTEK JAVNEGA POSVETA
1. del: PREDSTAVITVE
Po uvodnem pozdravu moderatorke Milene Škrl Marega je besedo prevzel mag. Marko Starman, vodja Urada za prostor in nepremičnine. Predstavil je vsebine OPN, njegov pomen za uspešen razvoj občine in za uresničevanje strateških usmeritev ter že načrtovanih projektov, zakonske podlage in obveznosti, pa tudi sam proces priprave akta z dosedanjimi možnostmi za vključevanje javnosti. Podrobneje je predstavil odgovore na izzive iz pobude za referendum ter poudaril, da bodo v nadaljnjem postopku še številne možnosti za vključevanje javnosti: najprej v postopkih priprave sprememb in dopolnitev OPN, nato pa še pri pripravi podrobnejših občinskih prostorskih načrtov (OPPN) za posamezna območja. Zadržanje uveljavljanja OPN bi ohromilo oz. za nedoločen čas zamaknilo realizacijo pomembnih strateških projektov. Po drugi strani pa bo šele na podlagi veljavnega OPN mogoče obravnavati in upoštevati spremembe, ki jih predlagajo občanke in občani. Celovita predstavitev na povezavi
Ga. Maja Šinigoj, u. d. i. a., predstavnica izdelovalca OPN, podjetja LOCUS, d. o. o., je povedala, da je njihovo podjetje vodilno v Sloveniji po številu izdelanih OPN. Priprava OPN za Občino Izola je bila med zahtevnejšimi – predvsem zaradi dolgega obdobja 13 let (zamenjali so se 4 občinski sveti in 3 župani), kolikor je trajal proces. V tem času so se zgodile velike spremembe, od zakonodaje, potreb in interesov, pogledov ljudi itd., ki so vplivale na postopek in na vsebino akta. Sprejeti dokument je strokoven in kakovosten, narejen skladno z zakonskimi zahtevami, z upoštevanjem mnenj nosilcev urejanja prostora, z okoljsko presojo ter konsenzom javnosti in politike. Velik del pripomb, ki so jih občani posredovali v postopku priprave OPN, se je nanašal na zasebne interese za vzpostavitev stavbnih zemljišč, ki niso bile obravnavane v tem postopku. Preostale, bolj strateške pripombe, ki so presegale zasebni interes, pa je občina obravnavala z veliko mero posluha. Vse nove pripombe, ki so in še bodo prispele po sprejetju OPN, bodo presojane v nadaljnjem postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN. Ta akt (kot ostali prostorski akti) namreč ni fiksen, temveč se lahko nadgrajuje. Predpogoj pa je začetek uveljavljanja osnovnega OPN. Ključno vprašanje za razpravo je, ali je to, kar prinaša sprejeti OPN, slabše ali boljše od sedanjega stanja pri urejanju prostora v občini. Če gre za izboljšave, je OPN vredno začeti uveljavljati in ga nato nadgrajevati.
V nadaljevanju so sledili kratki komentarji predstavnic in predstavnikov javnih inštitucij ter zasebnega sektorja o pomenu OPN za njihove organizacije:
Mag. Radivoj Nardin, direktor Splošne bolnišnice Izola, je v videoposnetku pojasnil, da bo z uveljavitvijo OPN končno možno pristopiti k izgradnji bolj funkcionalnega dostopa za reševalna vozila in novih oddelkov bolnišnice. Oboje bo izboljšalo pogoje in koristi za paciente ter zaposlene. Občane in občanke je prosil za uvidevnost ter podporo OPN, saj bo ta akt bolnišnici omogočil pridobitev gradbenih dovoljenj in nato izgradnjo objektov.
Dr. Dušan Deisinger, strokovni direktor Splošne bolnišnice Izola, je k povedanemu dodal, da stroka želi širiti dejavnosti, za kar že imajo programe, izvajalca in opremo, manjka pa jim delovni prostor. Nekatere dejavnosti so bili prisiljeni preseliti v sosednjo rotundo. Covid postavlja dodatne zahteve in nove pogoje dela. Bolnišnica ima možnost pridobitve evropskih sredstev za ureditev novega covidnega oddelka, predpogoj za nove zgradbe pa je uveljavljeni OPN.
V videoposnetku je prof. dr. Marjeta Zorc, direktorica Kardiološke ordinacije Medicor, povedala, da je njihova institucija v celoti odvisna od sprejetja OPN, ki jim bo omogočil povečanje prostora za bolnike po operacijah in izboljšanje pogojev za uspešno zdravljenje. OPN je po njenem prepričanju kakovosten akt, ki ni pomemben le za Izolo, temveč za celotno Obalo in Slovenijo. Bolniki si zaslužijo, da se akt podpre in uveljavi.
G. Gorazd Nemanič, predstavnik Policijske postaje Izola, je opozoril, da je stara vila, v kateri že desetletja deluje Policija, premajhna in ne ustreza modernim standardom za kakovostno ter varno opravljanje dela policistov. Umestitev objekta v novo poslovno cono, ki jo predvideva OPN, bo ustrezno in dolgoročno izboljšala pogoje dela policistov ter omogočila večjo varnost in zadovoljstvo občanov.
G. Egon Lovrečič, predsednik Gasilske zveze Izola, je izpostavil, da OPN predvideva dobro lokacijo za izgradnjo novega gasilskega doma s prostori za civilno zaščito, kar je za gasilsko zvezo izjemnega pomena. Po nekaj desetletjih neuspešnega prepričevanja se končno bliža izgradnja in s tem boljši pogoji za delovanje gasilcev.
G. Zdenko Deželak, poveljnik Civilne zaščite Občine Izola, je spomnil prisotne na pomembno vlogo civilne zaščite v kriznih razmerah, ki pa danes v Izoli nima niti skladiščnih prostorov. Zdaj se obetajo novi prostori poleg načrtovanega gasilskega doma; pomembno je, da bo do realizacije zares prišlo.
Ga. Nina Golob, direktorica Hotela Delfin, je povedala, da so že pred štirimi leti kupili zemljišče ob hotelu, kjer želijo zgraditi dodaten manjši hotel ter s tem razširiti/izboljšati dejavnost. Brez sprejetega OPN to doslej ni bilo možno. Zato je apelirala na vse, naj ne blokirajo OPN, pač pa naj se vključijo v sodelovanje z občino pri pripravi nadaljnjih aktov (OPPN) za skupno dobro.
G. Borut Fakin, direktor Vinakopra, je pojasnil, da se njihovo podjetje povezuje z drugimi vinarji in oljkarji pri razvoju novih turističnih produktov. Na območju Rikorva ima njihovo podjetje vinograde in nelegalizirano poslopje, s katerim zaenkrat ne morejo narediti ničesar. OPN bo omogočil njegovo sanacijo in novo rabo za alternativne turistične produkte. Civilne iniciative in Občino Izola je pozval k strpnemu ter produktivnemu dialogu, usklajevanju mnenj in iskanju konsenzualnih rešitev. Izola bi morala bolje izkoriščati dane potenciale in ustvarjati dobre pogoje za blaginjo ter razvoj skupnosti (tudi s širitvijo obrtne cone). OPN je pomemben vzvod, zato ga je treba podpreti, je zaključil g. Fakin.
2. del: RAZPRAVA
Predstavitvam je sledila razprava, katere rdeča nit je bilo vprašanje, ali in kako koristi kot posledica uveljavitve OPN presegajo škodo in nevarnosti zaradi njegove zaustavitve.
Prva razpravljavka je kot članica komisije za kulturni dom poudarila, kako pomemben je sedanji trenutek za izgradnjo centra kulture v Izoli. Politika je namreč postavila to investicijo na prioritetno mesto. Izolani si že dolga leta prizadevajo za primeren kulturni dom in si ga tudi zaslužijo. OPN je ena od podlag zanj. Konflikt med občinsko upravo in pobudniki za referendum proti OPN je nepotreben, s predstavitvami, kot so bile današnje, s poslušanjem in z dialogom bi se temu lahko izognili. Zavedajmo se odgovornosti pred mlado generacijo in ne dovolimo, da bi realna in dobra priložnost za izgradnjo kulturnega doma tokrat splavala po vodi.
Drugo razpravljavko moti, da OPN namenja za obrtno cono najboljša kmetijska zemljišča. V obstoječi coni po njenem mnenju niso še prodana vsa zemljišča, pa se že načrtuje nova. Nova cona je bila sicer zamišljena že pred 30 leti, vendar se je takrat mesto usmerjalo v industrijo. Danes se usmerja v nemasovni, butični turizem, in v kmetijstvo. Prvovrstna kmetijska zemljišča bi morali ohranjati.
V odgovor razpravljavki je mag. Starman pojasnil, da gre za zemljišče, ki je stisnjeno med urbanizirana dela, poleg poslovne so predvidene še druge namembnosti. Najpomembnejše pa je dejstvo, da se vsa »izgubljena« kmetijska zemljišča dosledno nadomeščajo z novimi, na primer s krčenjem gozdnatega zemljišča na terasastem delu. OPN vsebuje jasne zaveze, kdo in kdaj mora nadomestiti kmetijska zemljišča. Upoštevane so tudi analize Biotehniške fakultete in smernice sklada kmetijskih zemljišč. Bojazen, da se kmetijski potenciali zmanjšujejo, torej ni utemeljena. Kmetijstvo je v OPN spodbujano, ne ovirano. Zahteva, da ne sme biti nobenega poslovnega razvoja, če ta v majhnem delu posega na kmetijsko zemljišče (ki se sicer nadomesti z novim), pa bi bila pretirana. Naj še kmetovalci povedo svoja mnenja.
Tretji razpravljavec se kot občinski svetnik in predstavnik Liste Izolanov ni strinjal z izrečeno trditvijo, da naj bi občina prisluhnila strateškim pripombam, ki so jih posredovali občani. Njihove pripombe so bile strateške narave, nanašale so se prvenstveno na ureditev statusa kmetij. Ta vidik je v OPN ostal popolnoma spregledan, podpirajo se le izbrani razvojni projekti in večja podjetja, ki so nosilci kapitala. Čeprav imajo kmetije za razvoj Izole velik pomen, jih OPN ne podpira; nobena od pripomb Liste Izolanov ni bila sprejeta. Kljub tem dejstvom pa se v listi ne strinjajo z »blokiranjem« uveljavitve sprejetega OPN.
Četrti razpravljavec je kot predstavnik gibanja Ponosni na Izolo poudaril, da je OPN celosten akt, ki mora povezovati različna razvojna področja, kmetijstvo je eno od njih. Sedanja obrtna cona ne omogoča uspešnega razvoja, ker za širitve podjetij ni prostora. Pomembno se je tudi zavedati, da zemljišče, kjer je predvidena nova poslovna cona, zaradi obcestne lege ni ravno primerno za vzgojo oljk ali zelenjave. V gibanju so enotnega mnenja o tem, da je OPN treba podpreti, saj bo njegovo uveljavljanje podlaga za nadaljnje načrtovanje, pa tudi za prilagoditve novim pobudam. Predvsem pa bo s tem onemogočena preprodaja in druge malverzacije špekulantov, ki si želijo brezvladja in odsotnosti ustreznih aktov.
Peti razpravljavec je želel izvedeti, zakaj OPN predvideva krčenje zemljišča okoli bolnišnice, saj bi povečanje razpoložljivih površin lahko omogočilo širitev dejavnosti te ustanove (na platnu se prikaže zadevno območje). Je lastnik tega zemljišča in podpira razvoj bolnišnice, ki je velik zaposlovalec v občini. Širitev dejavnosti zahteva povečanje, ne krčenja razpoložljivih površin. Kako je s tem?
Ga. Šinigoj je pojasnila, da omenjene površine niso bile nikoli namenjene širitvi bolnišnice, saj ima ta ustanova razpoložljive velike rezerve zemljišča. Omenila je tudi, da je v Izoli posebna kakovost »amfiteater«, ki je zaradi kmetijstva ostal nepozidan. Mesto je ostalo za cestnim obročem, krajinski del pa nedotaknjen.
G. Starman je k temu dodal, da bo v primeru novih potreb bolnišnice po povečanju prostora to predmet novega načrtovanja in dogovarjanja z državo. Glede nadomeščanja kmetijskih zemljišč je še poudaril, da je to tudi zahteva kmetijskega ministrstva. Do sedaj se je nadomeščanje zagotavljalo na površinah, ki so v državni lasti, le deloma v občinski. Usklajevanje za vsak element v OPN z državnimi institucijami je bilo zelo zahtevno. Dosežen je bil kompromis, da je v skupni bilanci obseg kmetijskih zemljišč ostal enak. V OPN poseganja v kmetijska zemljišča brez nadomeščanja preprosto ni.
Šestega razpravljavca je zanimala namembnost parcele št. 170 pod bolnišnico kot zelene površine. Ali je zelena površina lahko park, vinograd ali kaj drugega? Tam bi sicer lahko zgradili obalni klinični center, dijaški dom ali podobne ustanove, ki jih Izola potrebuje. Za to nepozidano stavbno zemljišče njen lastnik pričakuje odškodnino.
G. Starman je pojasnil, da je to območje urejeno z zelo starim aktom, ki je na njem predvideval stanovanjski program, deloma tudi za bolnico. Leta 2004 je bil ta program opuščen. OPN ohranja spremenjeno ureditev, saj tudi po mnenjih zavoda za varstvo kulturne dediščine in zavoda za varstvo narave pozidava ni primerna. Sprejeti OPN torej ne predvideva pozidave na območju pod bolnico. Morebiti bi lahko bil to predmet razprave v prihodnje.
Sedmi razpravljavec je polemiziral z rabo termina visoko kvalitetni turizem in želel razlago zanj. Obstoječi turizem v Izoli je po njegovem mnenju daleč od visoko kvalitetnega, zato si ne bi smeli metati peska v oči. Čeprav so stari akti poleg Hotela Delfin predvidevali dostopno cesto za marino, za cesto pa športne površine, z novim OPN želimo vse pozidati. To ne bo v prid razvoju visoko kvalitetnega turizma.
Osmi razpravljavec je spomnil, da so bila v Izoli pred desetletji močna in uspešna podjetja, ki jih danes ni več. Pozval je k sprejetju in podpori OPN, saj bo to omogočilo tudi pospešen poslovni razvoj.
Deveti razpravljavec je opozoril na problem vinarjev, ki zaradi omejitev ne morejo širiti oz. graditi novih kmetij. Kmetje so dali predloge za nove kmetije, pa niso dobili odgovorov. Načrtovati bi morali tudi zajetje vode.
G. Starman je odgovoril, da je v postopku priprave OPN na občino prispelo okoli 90 predlogov za nova stavbna zemljišča za potrebe širitve kmetij. Občina je že pripravila izhodišča za vrednotenje teh predlogov, kar bo predmet prvih sprememb OPN. Če bo šlo po načrtih, bo prvi korak storjen že v septembru letos. Vsekakor OPN ni ovira za razvoj in prosperiteto izolskih vinarjev, vključno z njihovimi dodatnimi dejavnostmi.
Naslednja dva razpravljavca sta še enkrat poudarila, da bo, če bo OPN obstal, obstalo vse. Akt je treba podpreti in začeti s pripravo predlogov dopolnitev. Podpirati je treba vse rešitve, ki stremijo k boljšemu razvoju celotne lokalne skupnosti.
Dvanajsta razpravljavka je podkrepila svoje prej izraženo mnenje, da je naravo treba postaviti pred zasebne interese in interese kapitala. V tem kontekstu je narobe, če kljub stari obrtni coni, ki se spreminja v spalno naselje, načrtujemo novo in ji namenjamo kakovostno kmetijsko zemljišče. Bolje bi se morali zavedati pomena narave.
Trinajsti razpravljavec je bil mnenja, da bi izgradnja turističnega kompleksa na območju nekdanjega Delamarisa zagotovo omogočila vrhunski turizem, pomagati pa bi morala država. Poudaril je, da je OPN treba vsekakor sprejeti, zanimalo pa ga je še, kaj bo vseboval Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) na območju kulturnega doma. Namesto sosednjih treh hišic bi lahko postavili fontano.
G. Starman je pojasnil, da je OPPN podrobni prostorski načrt, na ravni katerega se načrtuje konkretno. Narejen je na podlagi usmeritev, ki so določene v krovnem aktu – OPN. Kako bo na omenjenem območju urejen trg s fontano, bo predmet arhitekturnega natečaja. Vsebino v zgornjem delu – ali bo stanovanjska ali poslovna, pa bo določil OPPN.
In še odgovor glede industrijskih oz. obrtnih con: vsi prostori v stari coni so že prodani. Potreb po nakupu parcel in razvoju industrijskih dejavnosti je veliko, tudi investitorji so. V sklopu bodoče poslovne cone (za katero bo tudi izdelan OPPN) bodo tudi štirje zadrževalniki vode. Dogovori z Direkcijo RS za vode že potekajo. Različne ideje so dobrodošle, predlogi bodo vrednoteni.
Štirinajsti razpravljavec je izrazil prepričanje, da so visoko kvalitetni turizem Izolani sami. Vsak, ki tu živi, bi si moral prizadevati, da bodo obiskovalci iz Izole odšli zadovoljni. Bolj kot hoteli smo pomembni ljudje, je bil prepričan.
Petnajsti razpravljavec je opozoril na kažete v zaledju Izole, ki so včasih vzbujale velike upe, danes pa je podeželje preplavljeno z novimi (nelegalnimi) gradnjami. Občina bi morala skupaj z inšpekcijo storiti več. Problemov v zaledju je še veliko, med njimi na primer fekalije itd.
Šestnajsta razpravljavka je spomnila, da je bil OPN na občinskem svetu sprejet z veliko večino. Tisti, ki ga želijo »rušiti«, se morajo zavedati, da bodo s 1. 1. 2022 najverjetneje prenehali veljati ostali dokumenti, kar pomeni, da najmanj do leta 2024 v Izoli ne bo mogoče narediti tako rekoč ničesar.
Sedemnajsti razpravljavec je pozval k temu, naj se OPN pusti tak, kot je, in naj se z uveljavljanjem ne zavlačuje. Le tako bo možno začeti s sanacijo degradiranih območij, ki kvarijo mesto (na primer zanemarjeno območje nekdanjega Delamarisa). Glede obstoječe obrtne cone je bil mnenja, da je bila ta zelo neposrečeno zastavljena – zaradi premajhnih razpoložljivih površin in neustreznih gabaritov zgradb so mnogi obrtniki odšli drugam. Predhodno večkrat omenjena »kvalitetna kmetijska zemljišča« pa v resnici niso kvalitetna. Resnično kakovostna zemljišča so bila pozidana že v 60. in 70. letih. In še pobuda: zemljišča v amfiteatru bi morali z odlokom izenačiti z visokogorskimi (ker gre za nevaren teren). S tem bi lastniki lahko pridobili ugodnosti, kot jih imajo visokogorske kmetije v notranjosti Slovenije.
Osemnajsta razpravljavka je omenila težave z legalizacijo, ki jih imajo zaradi bližine parkirišča. S tem je želela ponazoriti težave navadnih ljudi ter pozvati, naj bo OPN usmerjen prav k omogočanju boljšega življenja navadnih ljudi.
Devetnajsti razpravljavec je predstavnikom Občine Izola zastavil vprašanje o upoštevanju premoženjskega interesa lastnikov. Glede njegove parcele v bližini lokacije obrtne cone ga nihče ni vprašal za dovoljenje; vzeti pol parcele je po njegovem kraja, lastnina bi morala biti nedotakljiva.
G. Starman je pojasnil, da so bile pripombe lastnika deloma že upoštevane v postopku priprave OPN ter izrazil pripravljenost za osebno srečanje in podrobnejši pogovor z lastnikom, da bi skupaj našli ustrezno rešitev.
Dvajseti razpravljavec je zastavil vprašanje, ali so bili načrti prof. Koželja na območju nekdanjih Arga in Ribe že sprejeti. Zanimala ga je tudi argumentacija določbe iz OPN, da naj bi bilo do 50 % BTP (bruto tlorisne površine) namenjene stanovanjem.
G. Starman je pojasnil, da je načrtovanje potekalo skladno z zakonodajo, ki zahteva javno strokovno preveritev v postopku priprave OPPN. Za ti območji je bil izveden natečaj oz. so potekale delavnice, občina pa je vezana na izdelane rešitve. Glede namenske rabe na tem območju veljajo strožje usmeritve kot za stanovanjske gradnje, na primer: zahtevana je široka promenada, 40 % zelenih površin, prosti javni prehodi do promenade itd. Vse to je zavezujoče, dokončno zavezujoče pa bo s sprejetjem OPPN. Kot je bilo že večkrat povedano, pa bo OPPN lahko sprejet le na podlagi že sprejetega OPN. Na tak način (vključno z javnim posvetovanjem) se bodo pripravljali tudi OPPN za druga območja.
Zadnji – enaindvajseti razpravljavec je vsem občankam in občanom »položil na dušo«, naj se o svojih pobudah z občino pogovarjajo in naj bodo v tem dialogu vztrajni. V podporo izrečenemu je povedal, da je civilna iniciativa za kažete deset let vztrajala s svojimi predlogi in končno dosegla možnost legalizacije kažet. Pobuda pa mora vedno priti od ljudi ali njihovih združenj. Če bodo vztrajni, bodo prej ali slej s svojimi pobudami uspeli.
Moderatorka je izrazila željo, da bi bile te misli zadnjega razpravljavca dobra popotnica uspešnemu uveljavljanju OPN za Občino Izola. Zahvalila se je vsem udeleženkam in udeležencem za njihovo konstruktivno sodelovanje ter zaključila srečanje.
Poročilo je s pomočjo zvočnega zapisa pripravila Milena Škrl Marega, moderatorka posveta, v sodelovanju z Majo Šinigoj in mag. Markom Starmanom.
Julij 2021
