Sončno nabrežje 8/Riva del Sole 8
6310 Izola/Isola
Sinoči je v izolskem Art kinu Odeon potekala predstavitev modela poslovne cone nove generacije, t. i. beehive business huba. V sodelovanju z JZP Izola so ga zasnovali študentke in študent mednarodnega programa Poslovodenje in organizacija Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Petja Oplotnik, Eva Lipnik, Živa Bele in Aleks Tepič, pod mentorstvom dr. Polone Domadenik. Gre sicer za izjemno inovativno zasnovo, ki predstavlja svojevrstno nadgradnjo obstoječih poslovnih con, kot so na primer tehnološki parki, industrijske ali obrtne cone, pri čemer poslovni panj v največji možni meri upošteva specifike in potencial lokalnega okolja.
Številne goste, predstavnike gospodarskih in obrtnih zbornic, poslovnih združenj, inkubatorjev, uspešne podjetnike in drugo zainteresirano javnost je uvodoma pozdravil izolski župan Danilo Markočič in izrazil zadovoljstvo, da je nov model poslovne cone prikazan na primeru občine Izola. Ta namreč stremi k dvigu dodane vrednosti na zaposlenega v občini in si obenem tudi močno prizadeva privabiti investitorje. O dodatnih razlogih za pristop k projektu in sinergijah oziroma sodelovanju vključenih podjetij ter ostalih deležnikov v regiji (lokalno okolje, univerza, inštituti) sta v nadaljevanju spregovorila mag. Iztok Škerlič z Javnega zavoda za razvojne projekte Občine Izola in podžupan Aleksej Skok.
Po krajšem uvodu so študenti podrobno predstavili zasnovo modela t. i. beehive business huba oziroma poslovnega panja – ekosistema dobro organizirane skupine podjetij, ki prek sodelovanja vplivajo na doseganje skupnih koristi. Osrednje podjetje ima ob tem ključno vlogo pri razvoju in rasti, v primeru poslovnega panja so to uveljavljena podjetja iz določene panoge, ki so bodisi horizontalno ali vertikalno povezana z ostalimi podjetji, ki delujejo v okviru panja. Študenti so sicer po podrobni analizi kot potencialno osrednje podjetje poslovnega panja v Izoli prepoznali Dinit Card Services, ki ob 90 zaposlenih nudi napredne storitve na področju procesiranja kartic in plačil.
V nadaljevanju so študenti navedli podrobne vzroke za izdelavo projekta oziroma njegovo umestitev v Izolo (neenakomeren razvoj regij, preseljevanje v večja mesta, nižja dodana vrednost na zaposlenega, počasnejša rast segmenta malih in srednjih podjetij (SME)) ter v sklopu tega ključne, zlasti ekonomske izzive na državni, regionalni in lokalni ravni. Opredelili so cilje, ki obsegajo pomoč segmentu podjetij SME, omogočanje razvoja panog z visoko dodano vrednostjo in storilnosti v regiji ter vključevanje drugih prednosti za vse deležnike. Zelo konkretno so z izbrano metodologijo analizirali obstoječe oziroma klasične poslovne cone v Sloveniji in na podlagi teh analiz ob upoštevanju specifik ter izzivov občine Izola predstavili model poslovnega panja z vsemi potencialnimi deležniki (univerze in inštituti, zaposleni na več ravneh, lastniki, vodje, občina, lokalna skupnost, država, investitorji).
Pri tem je občinstvo z zanimanjem prisluhnilo priložnostim znotraj analize in jih v izjemno zanimivi diskusiji v sklepnem delu tudi samo prepoznalo kot tiste, ki lahko na dolgi rok Izoli prinesejo številna nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo ter imajo tudi druge, zlasti finančne učinke na različne panoge. Ob tem je razveseljivo, da so študenti podrobno analizirali inovativne in uspešne rešitve razvoja poslovnih ekosistemov v tujini, predvideli pa so tudi različne tipa financiranja (zasebno, javno, kombinirano in s sredstvi EU).