Svoboda je najvišje čustveno stanje, ki vodi k zavedanju popolnosti bivanja, svoboda je stanje duha, ki vodi človeka k sreči.
Ameriški pisatelj Richard Bach je leta 1970 napisal novelo z naslovom Jonatan Livingston Galeb. Richard Bach ljubi letenje, vse njegovo življenje je bilo povezano z letalstvom, letenjem in tudi njegov literarni galeb je ljubil predvsem letenje. Letenje je simbol svobode, lahkotnosti in odprte brezmejnosti prostora.
Dva naša umetnika sta znotraj kompleksnega življenjskega ustvarjalnega opusa cikel svojih del poimenovala z naslovom omenjenega Bachovega romana.
Pred skoraj štirimi desetletji je Tomo Vran izvedel serijo šestih grafik v tehniki sitotiska in ga poimenoval Galeb Johnatan Livingston. Posamične liste je naslovil z »K višku«, »Znova in znova«, »Osamitev«, »Preko«, »V svetu zelenih sonc«, »K mandali«. V kontekstu vsebine je delo izvedel v zanimivi obliki, saj aplicirana konstitucija kompozicijske strukture nakazuje razvoj, ki se je v njegovem nadaljnjem likovnem ustvarjanju izoblikoval v značilno avtorsko formo. Omenjene grafike odlikuje oblika, ki podpira določeno simbolično orientacijo, vendar kljub temu, da je izpovedni način povsem figuralen, gre v teh delih zaznati tendenco k abstrakciji in zametek Vranovega kolorizma. Jasno izstopajoča modra barva je indikativna zastopnica Vranovega slikarstva skozi celoten opus ustvarjanja. Zanimiva pa je tudi izvedbeno
operativna plat realizacije teh del. Sitotisk se je kot nova tehnika pri izvajanju umetniškega produkta v sedemdesetih let povsem uveljavil, vendar je v krogu akademske srenje pri nas še vedno veljal za precej alternativen in neklasičen pristop v polju likovne dejavnosti. Tudi v tem smislu je bil umetnikov takratni poseg precej svobodomiselen. Vran je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja v svojem slikarstvu zastavil abstraktni kolorizem, slogovni način, ki mu je ostal zvest do danes. Njegov slog omogoča veliko svobodo izraza.
Verjetno je ime Galeb Jonathan Livingston vezano na osebni življenjski nazor umetnika in pod tem naslovom je leta 2017 tudi Vojc Sodnikar Ponis izvedel cikel artefaktov. Vojc Sodnikar Ponis je bil kipar, ki je obdeloval kamen, kar je zelo pomembno v kontekstu izpolnjevanja identitete našega prostora. Kamen je trda in težka tvarina, material s posebno karakternostjo. Narativna izpoved, ki jo je Sodnikar zastavil v obravnavanem ciklu je komplek-sna, saj zajema metaforični izraz negacije realnega – »lahkoto težkega« in s tem hkrati tudi določeno simbolno opredelitev svobode v prispodobi letenja.
Tudi Sodnikarjev cikel zajema šest artefaktov. Izdelani so iz kamna, stekla in kovinskih palic. Kamnita galebja peresa, ki so na različno visokih inoks paličicah nasajena na unikatno izdelane steklene podstavke delujejo skoraj magično lebdeče. V zelo estetizirano prefinjeni obliki je ambientalni sklop šestih figur zastavljen kot celota.
Asociativno nas delo vodi v naše okolje, spominja na jate galebov, ki včasih zapolnijo naše nebo, spominja na veter, ki mu galebi z lahkoto kljubujejo, s steklenimi podstavki spominja na morje nad katerim letijo. Vsekakor pa ta izjemno natančno in dodelano izklesana »lebdeča« kamnita peresa dajejo občutek sproščenosti, letenja, svobode… Kakor, da so se ravnokar izvila iz kamnite mase, »zaplavajo« v prostor in poletijo.
Tomo Vran in Vojc Sodnikar Ponis sta različna umetnika, različna po strokah v katerih se oziroma sta se izražala. Prvi je slikar, mojster barve, drugi kipar, izjemen v obdelavi kamna. Vendar oba je v predstavljenem delu združevalo načelo, ki v umetniškem aktu poudarja neskončno polje možnega, polje svobode. Umetnost pa je pot v svobodo, ki pa jo umetnik naslavlja gledalcu. In predstavljena zgodba, ki združuje tri umetnike: pisatelja, slikarja in kiparja je njihov polet na tej poti.
Razstava bo na ogled do 15. novembra 2021.Otvoritev razstave
