Strokovnjaki Zavoda Lomonosov iz Kopra, dr. Mitja Ruzzier, dr. Jana Hojnik in dr. Maja Konečnik Ruzzier, so izdelali obsežno študijo, namenjeno pripravi podlage za nadaljnje načrtovanje aktivnosti za spodbujanje ekoloških inovacij in elementov krožnega gospodarstva znotraj temeljnih področij stebra okoljske kakovosti strategije EUSAIR. Študija, katere naročnik je Javna agencija za spodbujanje podjetništva in razvojnih projektov (JZP) Občine Izola – projektni partner EUSAIR, vsebuje analizo primerov najboljših praks v državah članicah EUSAIR, vire sofinanciranja s strani Evropske unije ter številne predloge tako za implementacijo ekoloških inovacij in krožnega gospodarstva v posamezne projekte kot za ozaveščanje različnih ciljnih javnosti. Po besedah mag. Iztoka Škerliča, direktorja JZP Izola, je študija izvrstno izhodišče za nadaljnje aktivnosti na področju umeščanja obeh konceptov v vsako izmed štirih temeljnih področij stebra okoljske kakovosti strategije znotraj strategije EUSAIR za jadransko-jonsko regijo – spremljanje in upravljanje zaščitenih morskih vrst, transnacionalni načrt ukrepov v primeru nesreč na morju, trajnostni razvoj obalnih in morskih con ter varstvo in razširitev naravnih habitatov ter kopenskih ekosistemov.
Ekološke inovacije so ključne v spreminjanju vzorcev vedenja, izdelkov, procesov, načinov trženja ali organizacijskih postopkov, medtem ko je krožno gospodarstvo model industrijske ekologije, ki predlaga konkretne rešitve za doseganje trajnostnega načina življenja in okolju prijaznega gospodarstva (največkrat prek konceptov »zmanjšaj, recikliraj, ponovno uporabi«). Študija je v povezavi s tem podrobno preučila pet primerov najboljših praks, dva iz Slovenije (Toring Turbine, Clera.One) ter po enega iz Grčije (Enaleia), s Hrvaške (Agena Marin) in iz Italije (Northern Light Composites). Gre za primere inovativne uporabe tehnologije oziroma tehnoloških procesov, trajnostnih materialov in ozaveščanja različnih javnosti na področju navtike in trajnostne rabe voda.
Študija, ki se je sofinancirala iz projekta Podporne točke EUSAIR v okviru programa Interreg ADRION, je ob tem analizirala 98 evropskih projektov med leti 2014 in 2020, ki se navezujejo na kakovost okolja, od tega je bilo 21 projektov, ki zajemajo spremljanje in upravljanje zaščitenih morskih vrst (vloženih 931 milijonov €), 38 projektov za trajnostni razvoj obalnega in morskega območja (vloženih 494 milijonov €), 30 projektov za varstvo in krepitev naravnih habitatov in kopenskih ekosistemov (vloženih 128 milijonov €) in 9 projektov za transnacionalni načrt ukrepov v primeru nesreč na morju (vloženih 27 milijonov €). Med vsemi je bilo 27 projektov (28 %) z elementi ekoloških inovacij in/ali krožnega gospodarstva, medtem ko med viri sofinanciranja s strani EU prednjačijo programi Interreg (50 projektov), Horizon (32 projektov) in Life (16 projektov).
Med predloge za spodbujanje ekoloških inovacij in krožnega gospodarstva v okviru stebra okoljske kakovosti znotraj strategije EUSAIR so strokovnjaki Zavoda Lomonosov umestili aktivnejše izkoriščanje obstoječih instrumentov EU, dejavnejše vključevanje potrošnikov kot ključne kategorije za spodbujanje ekoloških inovacij in poslovnih praks krožnega gospodarstva ter vzpostavitev regionalnih raziskovalnih središč, t. i. EKO-INNOVATION-LIVING-LABs, ki bi izvajali in koordinirali izobraževalne ter raziskovalne dejavnosti na eni strani ter bili moderatorji v regionalnih mrežah deležnikov izven akademskih institucij. Njihove ključne dejavnosti pa bi bile vloga možganski trusta (t. i. think-tank), razvoj in vzdrževanje digitalnega repozitorija poslovnih praks o krožnem gospodarstvu in implementiranih ekoloških inovacijah v regiji, organizacija dogodkov in druge dejavnosti, povezane s trajnostnim razvojem družbe. Kot druge mogoče predloge pa so avtorji študije uvrstili še razvoj interdisciplinarnih izobraževalnih študijskih programov na podiplomskih ravneh, usmerjenih v upravljanje trajnostnega razvoja, poletne poslovne šole, vključevanje strokovnjakov kot gostujočih predavateljev v dodiplomske študijske programe, več javnih razpisov na temo ekoloških inovacij in krožnega gospodarstva in številne druge.
O strategiji EUSAIR
EUSAIR je strategija EU za jadransko-jonsko regijo, ki naslavlja skupne izzive regije in krepi sodelovanje deležnikov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Strategijo je Evropska komisija sprejela leta 2014, s čimer je postala tretja makroregionalna strategija v EU in vključuje 9 držav: Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija in Severna Makedonija. Temelji na štirih tematskih stebrih: modra rast, povezovanje regije, kakovost okolja in trajnostni turizem.
Slovenija skupaj z Bosno in Hercegovino koordinira steber kakovosti okolja, medtem ko Občina Izola kot slovenski partner projekta EUSAIR Facility Point opravlja naloge sekretariata za ta steber. Cilji so izboljšati kakovost življenja na obalah skupnega morja, ohraniti biotsko raznovrstnost in bolje upravljati porečja s konkretnimi dogovori ter uveljaviti režime, ki temeljijo na spoštovanju ekosistemskih storitev na kopnem, na obali in na morju v Jadransko-jonski regiji. Več informacij najdete na
https://www.adriatic-ionian.eu/about-eusair/pillars/green-pillar/.
Stik z mediji
Marija Marđonović │ marija@the-events.si │ 041 675 790
