Na območju od Kopra do Postojne in Tolmina, v skupni površini 3.651 km2, je bilo uspešno popisanih kar 11.725 kilometrov suhozidov. Glede na velikost sklenjenega območja gre verjetno za najobsežnejši kataster suhozida na svetu. Popis je bil že predstavljen in predan Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavlja pa osnovo za vzpostavitev katastra suhih zidov na celotnem območju Slovenije. Pomen tega popisa za prihodnje koriščenje sredstev za podeželje EU v finančnem obdobju 2023-2027 so v petek, 15. oktobra ključni partnerji predstavili na dopoldanski novinarski konferenci v sejni sobi izolske občine.
''Suhozid predstavlja edinstveno kulturno in naravno dediščino naše dežele, saj je oblikoval našo pokrajino in skupnostno življenje v njej,'' je uvodoma povedal Danilo Antoni, direktor Partnerstva kraške suhozidne gradnje. V društvu opažajo vedno večja potrebo po obnovi suhih zidov. Ključen premik v spoštovanju veščin suhozida se je zgodil z vpisom na Unescov seznam nesnovne svetovne dediščine. Delavnice Partnerstva »so postale svojevrstna ljudska pravljica, ki združuje ljudi tako na slovenski kot italijanski strani meje,« je dodal Danilo Antoni.
Erik Masten, predstavnik Kmečke zveze iz Trsta, je predstavil, kako uspešno so izkoristili sredstva za sofinanciranje obnove suho zidov v času finančne perspektive 2014-2020. Ukrep so uvrstili med kmetijske politike Furlanije Julijske krajine, kar je omogočilo sofinanciranje več ukrepov za ohranitev kulturne dediščine. Skupaj je dežela namenila več kot dva milijona evrov, za posamezne projekte v razponu med 5.000 in 200.000 evrov. Ključno za uspešnost tega projekta je bilo, da so za sredstva lahko kandidirali tako kmetije in lokalne javne uprave kakor tudi lastniki in najemniki zemljišč.
Iztok Škerlič, direktor Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojnih projektov Občine Izola, je opozoril na potrebo po ohranjanju suhogradnje. ''S popisom smo ugotovili, da največ suhozidov najdemo na območju občin Sežana in Komen. Na teh območjih je tudi gostota suhozidov največja, sledijo pa jima občine slovenske Istre''. Popis predstavlja pomemben korak k prepoznavanju naravnega in kulturnega pomena gradnje na suho. ''V sklopu projekta INHERIT, ki je sofinanciran iz programa Interteg Mediteran, smo želeli prikazati, da lahko z majhnimi koraki od spodaj navzgor pomembno prispevamo k razvoju politik, saj bo popis služil vzpostavitvi katastra suhozidov, ki bo omogočil koriščenje sredstev za razvoj podeželja v naslednjem finančnem obdobju.'' je še dodal.
Z vzpostavitvijo katastra suhozidov bo tudi Slovenija lahko ukrep ohranjanja suhozidov uvrstila v prihodnjo kmetijsko in podeželsko politiko EU. Anton Harej, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je predstavil kar pet možnih intervencij, ki bodo po sprejemu strateškega načrta skupne kmetijske politike od leta 2023 omogočila umestitev suhozida v razpise za financiranje: od urejanja pašnikov in trajnih nasadov prek sheme za podnebje in okolje, ki omogoča ohranjanje naravnih habitatov in krajinskih značilnostih, do neposrednih plačil ter nagrade za pogojenost krajinskih značilnosti. Prihodnjo skupno kmetijsko politiko, ki bo novembra v drugi javni razpravi, je označil kot »tenkočutno do okoljskih in podnebnih vprašanj, kar se kaže tudi v spoštovanju takšnih habitatov, kot je suhozid.«
