Na sprehodu do Belih skal lahko obiskovalci opazijo obnovljene stopnice in suhozid, ki ju je v okviru projekta INHERIT prenovil Krajinski park Strunjan s pomočjo evropskih sredstev. Ta je pridobil JZP Izola, del sredstev pa je zagotovila Občina Izola. Projekt s skupnimi turističnimi potmi združuje naravne parke na območju celotnega Sredozemlja, ki se zavzemajo za vrednotenje naravne in kulturne dediščine ter razvoj trajnostnega turizma.
V četrtek, 31. marca, so na novinarski konferenci na izolskem Belvederju predstavili dosedanje uspehe projekta. Z obnovo suhozida ohranjajo naravno in biotsko raznovrstnost ter tako razvijajo trajnostni turizem na zavarovanem območju naravnega parka.
Župan občine Izola Danilo Markočič je v uvodnem pozdravu poudaril, da smotrno ravnanje z evropskimi projekti občanom in občankam prinaša oprijemljive rezultate. »Lotimo se lahko zadev, ki včasih niso videti nujne – ko pa jih obnovimo ali na novo postavimo, se šele zares vidi, kako smo jih pogrešali.« Tipičen primer so po njegovih besedah prav ukrepi v Krajinskem parku Strunjan, ki predstavlja »najdaljši odsek naravne obale v celem Tržaškem zalivu«. Postavitev stopnic je Občina Izola sofinancirala s 15 odstotki, za kar 85 odstotkov pa je JZP Izola pridobil evropsko sofinanciranje programa Interreg MEDITERAN.
Krajinski park Strunjan je prav zaradi strateške usmeritve v trajnostni turizem tudi prvi slovenski prejemnik znaka INHERITURA. Sistem podeljevanja trajnostnega znaka INHERITURA je ena najbolj izvirnih in daljnosežnih pobud projekta INHERIT. Z njim prepoznajo tista obalna območja, ki si posebej prizadevajo za varstvo okolja in naravne dediščine. Ko pridobijo trajnostni znak, se območja povezujejo v večdestinacijske itinerarije, ki jim lahko potem sledimo vzdolž Sredozemlja in spoznavamo habitate ptic, vinorodna območja, zgodovinska najdišča ali podvodne skrivnosti.
Iztok Škerlič, direktor Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojnih projektov Občine Izola, slovenskega partnerja projekta, je spomnil, da o dimenzijah sodelovanja morda največ pove podatek, da je v okviru projekta INHERIT nastal naobsežnejši kataster suhozida na svetu: na območju od Kopra do Postojne in Tolmina, v skupni površini 3.651 km2, je bilo uspešno popisanih kar 11.725 kilometrov suhozidov.
Ob predstavitvi kriterijev za pridobitev znaka INHERITURA pa je Škerlič opozoril, da morajo območja poleg naravne navezanosti na morje in trajnostnega varovanja okolja znati »strateško načrtovati, kako upravljati z njim, ga sistematično promovirati in s tem izobraževati in ozaveščati javnost«.
Dolgoročno učinkovitost trajnostnega znaka je predstavil Boris Šušmak iz društva DOVES. Poudaril je, kako pomembni so za pridobitev in razvoj znaka pristopi od spodaj navzgor. »Z vključevanjem lokalne skupnosti v turistično in okoljevarstveno načrtovanje ter odločanje je mogoče dosegati višjo stopnjo soglasja in se izogniti navzkrižjem interesov.« Šušmak je prav na osnovi izkušenj krajinskega parka Strunjan pokazal, kako se v vsega nekaj letih s strateškim načrtovanjem pomanjkljivosti lahko spremenijo v prednosti.
S pridobitvijo trajnostnega znaka INHERITURA se je Krajinski park Strunjan uvrstil v ugledno družbo dobro upravljanih območij sredozemske naravne dediščine, kot so hrvaški Kornati, eno najstarejših podvodnih mest Pavlopetri-Elafonisos na grškem Peleponezu ali slano jezero pri ciprski Larnaki, ki je eno najpomembnejših habitatov v Evropi za vodne ptice.
Prav te prednosti pa je predstavila Brina Knez iz Krajinskega parka Strunjan. Strunjanski klifi segajo do višine 80 metrov, za naravni rezervat pa je razglašen 200-metrski morski pas. »V okviru projekta smo se s pomočjo Občine Izola lotili sanacije poti, pri obnovi stopnic in podpornih zidov pa uporabili suhozid,« je povedala.
Suhozid je dejansko oblikoval slovensko kraško in primorsko pokrajino in skupnostno življenje v njej, evropska sredstva pa omogočajo, da bodo leta 2023 za obnovo lahko kandidirali tako kmetije in lokalne javne uprave kakor tudi lastniki in najemniki zemljišč. Od leta 2018 je veščina suhozidne gradnje, znanj in tehnik vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Sodelovanje v procesu nominacije je povezalo kar osem evropskih držav – Hrvaško, Ciper, Francijo, Grčijo, Italijo, Slovenijo, Španijo in Švico.
Projekt INHERIT je sofinanciran iz programa sodelovanja Interreg Mediteran. Zajema obalna območja 13 partneric na severni obali bazena Sredozemskega morja: Albanije, Bosne in Hercegovine, Cipra, Črne gore, Gibraltarja, Grčije, Francije, Hrvaške, Italije, Malte, Portugalske, Slovenije in Španije. Njegovo osnovno poslanstvo je trajnostno varovati in vrednotiti obalno ter pomorsko naravno dediščino Sredozemlja.
Več informacij: Maja Košak, jzp@izola.si, maja.kosak@izola.si,
+ 386 5 66 00 262, + 386 30 717 238.
