Izolska podružnica Glasbene šole Koper, ki je ena največjih glasbenih šol v Sloveniji, letos praznuje 70. obletnico delovanja. Občina Izola ji je ob tej priložnosti podarila pianino in poskrbela za prenovo učilnice nauka o glasbi.
Častitljivi jubilej bodo jutri, 17. 11. 2022, ob 19. uri obeležili s slavnostnim koncertom v Kulturnem domu Izola, na katerem se bodo predstavili gojenci glasbene šole, komorne skupine, zbor in orkester. Izvajane bodo kompozicije učiteljev skladateljev, ki bodo zazvenele v večjih komornih zasedbah in v otroškem zboru.
Vljudno vabljeni!
Intervju z ravnateljem Glasbene šole Koper, Iztokom Babnikom, objavljenem v jesenski številki Bobniča
Podatki o začetkih izolske glasbene šole so znani …
Glasbena šola v Izoli deluje že od leta 1952, vsaj tako je navedeno v sodnem spisu iz leta 1962, kjer piše, da je že takrat v palači Besenghi degli Ughi delovala glasbena šola. Sicer pa o začetkih glasbenega izobraževanja vemo bolj malo, saj o tem ne obstajajo verodostojni zapisi ali dokumenti. Ko je bila še samostojna enota, je bil njen prvi ravnatelj v letih od 1956 do 1958 Rajmund Hrovat, za tem pa Pino Muser do leta 1966.
Izolsko glasbeno šolo je skozi čas obiskovalo veliko učencev. Kar nekaj jih je postalo prepoznavnih ne le v lokalnem okolju, ampak tudi širše.
Izolska glasbena šola je v času svojega pedagoškega procesa vzgojila kar nekaj glasbenikov, ki so prepoznavni v širšem okolju. To so Renato Chicco, Dejan Glamočak, Matej Bonin, Rok Palčič, Benjamin Izmajlov, Nataša Kerševan, če omenim le nekatere. Seveda je tu še mnogo drugih, ki so obiskovali glasbeno šolo v Izoli in se glasbi posvetili kot glasbeni pedagogi in ustvarjalci.
Koliko učencev imate v Izoli v tem šolskem letu?
V tem šolskem letu obiskuje glasbeno šolo v Izoli 175 učencev pri individualnem pouku, torej igrajo inštrument, in 22 otrok, ki obiskujejo glasbeno pripravnico in predšolsko glasbeno vzgojo.
Kateri inštrument je najbolj zaželen?
To so klavir, violina in kitara. Vendar je v Izoli dober vpis tudi na ostale inštrumente, predvsem na tolkala in trobila. Starši tudi veliko povprašujejo za vpis otrok v glasbeno pripravnico in predšolsko glasbeno vzgojo.
So sobane starodavne izolske palače primerne za pouk?
Palača Besenghi degli Ughi je sicer primerna za pouk, vendar ima kar nekaj pomanjkljivosti, kot so pomanjkanje prostora, zlasti orkestrske dvorane in učilnice za tolkala. Ta mora biti velika, kajti tolkal je veliko in zavzamejo dosti prostora. Sicer pa zaradi neustrezne učilnice nimamo vseh tolkal, ker jih praktično nimamo kam postaviti. Dvorana, v kateri potekajo nastopi in koncerti, je centralno umeščena v stavbo, tako da se pouk in koncerti ne morejo izvajati hkrati. Delček šole delimo tudi z Besenghijevo knjižnico. V avli šole je postavljena inštalacija s prikazi enega od prepisov Dantejeve Božanske komedije, ki je nastal prav v Izoli, kar je seveda lepo za zunanje obiskovalce, vendar smo zato izgubili dragoceni prostor, namenjen učencem in njihovim staršem. Stavba je tudi spomeniško zaščitena, zato so določeni elementi zelo krhki in je treba biti zelo pozoren na vsako malenkost. Glasbeno izobraževanje v Sloveniji se je v zadnjih tridesetih letih izjemno razvilo in zahteva nove pristope ter tudi drugačno opremo specializiranih učilnic, dvorane ter didaktične pripomočke. Palača Besenghi je izredno lepa, vendar vse manj primerna za glasbeno šolo.
Ravnatelj Glasbene šole Koper s podružnicama v Izoli in Piranu ste vse od leta 2010, ko se je upokojila ravnateljica Marija Gombač. Kako ste se počutili kot novinec, kako svojo funkcijo sprejemate in opravljate danes?
Na glasbeni šoli sem poučeval že pred leti. Začel sem v Piranu leta 1990 kot honorarni sodelavec in bil leta 1995 delno zaposlen. Večinoma sem poznal piranski del kolektiva, tako da mi je bilo na začetku malo lažje. Kot novinec moraš najprej spoznati kolektiv, ki ga vodiš. Spomnim se, da sem imel takrat težave z imeni, in kar nekaj časa je preteklo, preden sem si vse zapomnil. Seveda sem se moral dobro seznaniti z aktivnostmi, ki so potekale na šoli že prej, šolskim utripom in mnogimi rečmi, podatki in nekaterimi dejstvi. Ko gledaš glasbeno šolo s perspektive zunanjega opazovalca, je čisto drugače kot takrat, ko jo vodiš in spoznavaš, kako deluje tako navznoter kot na lokalnem nivoju.
Na kaj ste še posebno ponosni, če se ozrete nazaj?
Na svoje sodelavce, ki svoje delo vestno in predano opravljajo in ga jemljejo kot poslanstvo. Tudi na vse dosežke učenk in učencev, ki so vidni prek udejstvovanj ter rezultatov na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Na splošno lahko rečem, da sem zadovoljen z razvojem obalnega glasbenega izobraževanja, ki je v slovenski Istri vsem šolskim in obšolskim dejavnostim navkljub še vedno izredno priljubljeno, za kar gre zahvala tako staršem kot tudi učencem, ki se zavedajo pomembnosti glasbene izobrazbe. Da je glasbena šola še vedno tako priljubljena, kot je – na to sem še posebno ponosen!
Uspešni ste tudi pri kandidaturah in realizaciji več evropskih projektov. Katerega bi še posebno izpostavili? Pri nekaterih sodelujejo tudi učenci iz Izole.
Od leta 2017 smo vključeni v projekt La musica – un ponte tra i popoli. V njem se združujejo mladi glasbeniki iz desetih držav, predvsem zahodnega Balkana, kjer so v bližnji preteklosti divjale vojne. Projekt združuje glasbene šole in glasbene inštitucije iz Italije, Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije, Kosova, Albanije, Romunije, Grčije in Španije. Glasbene šole k sodelovanju pošiljajo mlade glasbenike, predvsem tiste, ki igrajo orkestrski inštrument, in potem igrajo v simfoničnem orkestru. Pri projektu so pomembne tudi glasbene delavnice, ki jih vodijo priznani glasbeni mentorji na različnih področjih. Posebnost projekta je delavnica balkanske glasbe, tiste prave tradicionalne balkanske glasbe, polne tipičnih balkanskih ritmov in čustev. Ob zaključnem delu projekta vedno sledijo koncerti v različnih krajih po italijanski regiji Emilia Romagna. Leta 2017 je projekt potekal v Prizrenu na Kosovu in moram povedati, da je bila to za vse nas lepa izkušnja. Pred odhodom na Kosovo so starše mladih glasbenic in glasbenikov prevevali mešani občutki, mogoče tudi dvomi. A tudi na Kosovu ljudje živijo, delajo, se zabavajo in tudi glasbena šola Lorenc Antoni iz Prizrena ima dobre mlade glasbenike, ki se trudijo, da bi osvojili čim več znanja in ga pokazali občinstvu. Učenci izolske podružnice Glasbene šole Koper pa so sodelovali tudi pri projektu Ljubimo glasbo/Wir lieben Musik in z našim simfoničnim orkestrom Vladimir Lovec gostovali v avstrijskem Gradcu. Skupaj s tamkajšnjim simfoničnim orkestrom Konservatorija Johann Josef-Fux so izvedli koncert v čudoviti graški koncertni dvorani Stefaniensaal.
Ob praznovanju navadno ni časa za iskanje izboljšav, a vseeno. Kaj bi si na izolski glasbeni šoli želeli spremeniti, izboljšati, dodelati, če bi lahko?
Že kar nekaj let ugotavljamo, da je dejavnost glasbene šole v Izoli prerasla prostorske pogoje, v katerih delamo. Glasbena šola v Izoli že od samega začetka izvaja svoje poslanstvo v palači Besenghi degli Ughi. Iz centralno umeščene dvorane imamo vhode v šest učilnic, zbornico in prehod do prizidka. Tako je med koncerti in vajami v dvorani moten prehod v učilnice. Ko poteka koncert v dvorani, pouk v učilnicah poleg dvorane ni mogoč. Z razmahom glasbenega izobraževanja v slovenski Istri smo že pred mnogimi leti uvedli orkestrsko igro. Tako šolski pihalni orkester, zbor in kakšna večja komorna skupina nimajo ustreznega prostora za vadbo. Pouk orkestra izvajamo na stari italijanski šoli. Logistika nam v tem primeru vzame veliko časa. Že kar nekaj časa se o prostorski problematiki pogovarjamo z Občino Izola in skupaj iščemo rešitve. Veseli nas, da smo s preselitvijo Besenghijeve knjižnice iz prvega nadstropja v pritličje pridobili novo učilnico, v kateri že izvajamo skupinski pouk nauka o glasbi, za kar smo hvaležni izolski občini, ki je zagotovila denarna sredstva in omogočila izvedbo.
Kot profesionalni glasbenik najbrž pestujete tudi kako osebno željo, povezano z glasbo …
Ja, želel bi si, da bi se v slovenski Istri ustanovil profesionalni simfonični orkester, ki bi nam bil v ponos in bi še bolj obogatil glasbeno kulturo pri nas. Mladi, ki se izobražujejo v glasbeni šoli in seveda kasneje na umetniški smeri glasba Gimnazije Koper, bi tako imeli že od začetka vpogled, kaj lahko dosežejo. Kak zelo uspešen srednješolec bi bil lahko občasno povabljen v profesionalni simfonični orkester, kjer bi pridobil neprecenljive izkušnje na področju igranja v orkestru. S profesionalnim orkestrom bi lahko med drugim organizirali matineje za osnovne in srednje šole v slovenski Istri ali v celotni regiji. Menim, da je zelo pomembno, da mladi doživijo izkušnjo večkratnega poslušanja simfoničnega orkestra z dodatno razlago programa in si tako širijo svoja obzorja v glasbi in kulturi nasploh. Lahko bi se zgledovali po matinejah, ki jih prirejata Glasbena mladina Slovenije in Glasbena mladina Ljubljana v sodelovanju z Orkestrom Slovenske filharmonije.
