Vsako leto 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete, ob katerem želimo kadilce spodbuditi k opustitvi kajenja. Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju. Mnogi posamezniki težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če poskušajo nehati sami, brez pomoči. Vsem kadilcem, ki želijo opustiti kajenje in pri tem potrebujejo pomoč, svetujemo, da se vključijo v številne programe za opuščanje kajenja, ki so v Sloveniji brezplačno na voljo vsem. Za opuščanje kajenja priporočamo preizkušene, učinkovite in varne vrste pomoči kot so svetovanje, nikotinsko nadomestno zdravljenje ali zdravila na recept, ne priporočamo pa elektronskih cigaret ali drugih novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, ki niso registrirani v te namene. V zadnjih letih so se v Sloveniji namreč pojavili novi tobačni in nikotinski izdelki, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki in nikotinske vrečke, po katerih posegajo predvsem mladostniki in mladi odrasli. Uporaba teh izdelkov je v tej starostni skupini povezana s pomembnimi tveganji.
V Sloveniji že več desetletij z različnimi ukrepi in aktivnostmi omejujemo uporabo tobačnih izdelkov.
Prizadevanja države, stroke in civilne družbe na tem področju so nas v zadnjih letih postavila na zemljevid najnaprednejših držav v svetu. »Kljub temu pa si prizadevamo za dobre rezultate tudi v prihodnje. Leta 2022 je bila sprejeta Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka Za Slovenijo brez tobaka 2022−2030, ki vključuje dolgoročno vizijo, da bo Slovenija v letu 2040 družba brez tobaka. To pomeni, da delež prebivalcev, starih 15 let in več, ki bo uporabljal tobačne, povezane in druge nikotinske izdelke, ki niso registrirani kot nikotinska nadomestna terapija, ne bo presegal 5 %,« je povedala Vesna Marinko, vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na Ministrstvu za zdravje.
Strategija vključuje širok nabor ukrepov in aktivnosti za preprečevanje začetka in opuščanje kajenja ter uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, ki jih bomo izvajali tako na nacionalni kot lokalni ravni. Ključni so tudi ukrepi, ki jih na terenu izvajajo nevladne organizacije v sodelovanju s strokovnimi institucijami. Ministrstvo za zdravje preko javnih razpisov redno sofinancira programe, ki so namenjeni različnim ranljivim skupinam prebivalstva za preprečevanje začetka in opuščanje kajenja ter namenja potrebna sredstva Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) za svetovanje v okviru brezplačne telefonske številke za pomoč pri opuščanju kajenja 080 2777, ki je natisnjena na embalaži tobačnih izdelkov.
»Glede na to, da 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete, ki naj bo kadilcem spodbuda in priložnost za opustitev kajenja, bi posebej izpostavili, da bodo v letošnjem letu pripravljene celovite nacionalne smernice za področje opuščanja kajenja oziroma uporabe povezanih izdelkov in smernice za zdravljenje zasvojenosti z nikotinom ter celovit program za obravnavo kadilcev v bolnišničnem okolju. Zelo pomembno pa je tudi poudariti, da imajo vsi kadilci, ki se odločijo za opustitev kajenja, več različnih brezplačnih možnosti od individualnih in skupinskih programov za opuščanje kajenja v okviru zdravstvenih domov do brezplačnega svetovalnega telefona in spletnih svetovanj,« je še dodala Vesna Marinko.
Večina uporabnikov tobačnih ali nikotinskih izdelkov si želi prenehati z njihovo rabo, toda za mnoge je zaradi zasvojenosti z nikotinom opustitev težka, še posebej, če to poskušajo sami, brez pomoči.
Načini opuščanja kajenja so številni in za različne posameznike različno učinkoviti. Kadilci, močno zasvojeni z nikotinom, morajo imeti prost dostop do intenzivnega zdravljenja, ki vključuje farmakološko in vedenjsko-kognitivno terapijo. Terapevti, ki želijo pomagati, naj za odvajanje od nikotina uporabljajo izključno tiste pristope, ki so se v praksi izkazali kot učinkoviti in ki bolnikom pomagajo pri odvajanju od kajenja. »Zasvojeni z nikotinom lahko v Sloveniji najdejo več oblik pomoči. V okviru zdravstvenih domov so tako imenovani Zdravstveno-vzgojni centri in Centri za krepitev zdravja, kjer posebej za to usposobljeni strokovnjaki nudijo podporo tudi pri premagovanju težav pri opuščanju zasvojenosti z nikotinom. Ta pomoč se izvaja lahko kot skupinske delavnice ali individualno svetovanje tudi v smislu spreminjanja načina življenja in vedenja. Terapevt mora ugotoviti, kakšna je zasvojenost posameznega bolnika ter kakšen je način rabe nikotina, pripravi podatke o posledicah kajenja na zdravje ter o načinih zdravljenja, ki so mogoči. Zdravljenje zajema svetovanje (zlasti osebno in družbeno podporo ter vedenjsko-kognitivno terapijo) in svetovanje za farmakološko zdravljenje,« je pojasnil dr. Tomaž Čakš z NIJZ.
V okviru NIJZ deluje brezplačna anonimna telefonska številka 080 2777, na katero se lahko obrnejo po pomoč in nasvete tisti, ki bi želeli prenehati s kajenjem. Na tej telefonski številki lahko vsakdo pridobi potrebne informacije o opuščanju kajenja oziroma se dogovori za pomoč preko telefona. Telefon deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. »Preko te številke je možno tudi proaktivno telefonsko svetovanje svetovalca, ki je namenjeno podpori, preprečevanju ponovnega kajenja in reševanju trenutnih težav,« je dodal dr. Tomaž Čakš z NIJZ. Svetovanje za opuščanje je dostopno tudi na internetu na forumu https://med.over.net/. V lekarnah so na voljo različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja, ki pomagajo kadilcu k uspešnejši opustitvi kajenja. Na voljo so tako žvečilke, obliži in inhalatorji, o uporabi teh izdelkov vam lahko svetujejo v lekarni. Zdravila na recept vam lahko predpiše vaš osebni zdravnik. Več informacij je na voljo tudi v gradivih, dostopnih na povezavah:
»Priporočamo, da kadilci, ki želijo opustiti kajenje, pri tem uporabljajo preizkušene, varne in klinično testirane pripomočke, s strani Agencije za zdravila odobrene nikotinske nadomestke ter zdravila, ki so na voljo v lekarnah ali jih predpiše zdravnik na recept. Različni izdelki z nikotinom, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki ali nikotinske vrečke, niso pripomočki za opuščanje kajenja. Zato jih ne priporočamo oziroma jih povsem odsvetujemo, saj vzdržujejo zasvojenost z nikotinom in imajo škodljive učinke na zdravje,« je še povedal dr. Tomaž Čakš z NIJZ.
O pomembnosti nekajenja v nosečnosti pa je opozorila Maja Lovše, strokovna sodelavka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, ki je povedala: »Vsaka bodoča mama želi imeti zdravega otroka, zato je pomembno, da nosečnica premisli tudi o svojem kadilskem statusu. Zaradi kajenja nosečnic je namreč tobačnemu dimu vsako leto izpostavljenih približno 2000 še nerojenih otrok, s čimer se poveča med drugim tveganje za prezgodnje rojstvo, nizko porodno težo in prirojene okvare. Opustitev kajenja je res lahko težka, a je pomembna za kasnejše zdravje otroka. Vse nosečnice, tudi nekadilke, bi si morale zato postaviti prednostni cilj, da ustvarijo okolje brez cigaretnega dima ne le v času nosečnosti, ampak tudi po porodu.«
Pred nami so novi izzivi. V času, ko se v Sloveniji odstotek kadilcev znižuje, se pojavljajo novi tobačni in nikotinski izdelki, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki in nikotinske vrečke. Te izdelke uporablja znaten odstotek mladoletnikov.
V Sloveniji je po podatkih iz leta 2021 tobak kadil manj vsak peti odrasli prebivalec (18,4 %). Odstotek kadilcev je višji med moškimi kot ženskami. »V Sloveniji so naprodaj tudi številni novi izdelki. Ogrevani tobačni izdelki vsebujejo tobak. Elektronske cigarete in nikotinske vrečke pa vsebujejo nikotin, ne pa tobaka. Med odraslimi prebivalci v letu 2021 beležimo okoli 5 % trenutnih uporabnikov ogrevanih tobačnih izdelkov in približno 1 % uporabnikov elektronskih cigaret. Da so odstotki uporabnikov teh izdelkov med mladostniki večinoma višji kot med odraslimi povedo podatki iz raziskave, izvedene konec leta 2021 med dijaki 2. letnikov srednjih šol v Sloveniji. O trenutni uporabi elektronskih cigaret je poročalo 11 % dijakov 2. letnikov, o uporabi ogrevanih tobačnih izdelkov 6 %, o uporabi nikotinskih vrečk pa 5 %. Še več mladostnikov pa poskusi te izdelke in med dijaki 2. letnikov srednjih šol jih je vsaj enkrat poskusilo elektronske cigarete 26 %, ogrevane tobačne izdelke 13 %, nikotinske vrečke pa 9 %. Med mladostniki so vedno bolj popularni tudi brezdimni tobačni izdelki, predvsem snus (fuge), ki se tržijo kot tobačni izdelek za žvečenje. Med dijaki 2. letnikov je konec leta 2021 brezdimne tobačne izdelke vsaj enkrat poskusilo 15 %. Trenutnih uporabnikov brezdimnih tobačnih izdelkov je med dijaki 2. letnikov 8 %, medtem ko je med odraslimi odstotek uporabnikov znatno nižji, to je približno 1 %,« je navedla Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Uporaba izdelkov z nikotinom je med mladostniki še posebej tvegana. »Nikotin povzroča zasvojenost, mladostniki pa so zelo in bolj kot odrasli dovzetni za razvoj zasvojenosti z nikotinom. Mlajši ko je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in močneje bo zasvojen. Nikotin pri mladostnikih poveča tudi tveganje za zasvojenost z drugimi psihoaktivnimi snovmi. Mladostništvo je ključno obdobje za razvoj možganov. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov lahko privede do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne (miselne) sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka ter zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti. Posebej zaskrbljujoče pa je, da uporaba teh izdelkov med mladostniki (elektronske cigarete, snus) tudi poveča tveganje za začetek in nadaljevanje kajenja cigaret,« je še dodala Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Zadnji dostopni podatki kažejo, da je uporaba elektronskih cigaret povezana z zvišanjem tveganja za bolezni srca in žilja, bolezni dihal in drugih zdravstvenih težav. Elektronske cigarete se najpogosteje uporabljajo kot dopolnilo kajenju cigaret, zlasti v okoljih brez tobačnega dima. »Elektronske cigarete so še posebej nevarne, če jih uporabljajo otroci in mladostniki. Nedavni podatki kažejo, da je razširjenost uporabe elektronskih cigaret med otroki in mladostniki v državah, ki o tem zbirajo podatke, okoli 20 %. Nikotin povzroča močno zasvojenost in ima lahko dolgotrajne, škodljive učinke na razvoj možganov. Poleg tega je na voljo vedno več dokazov, da mladoletniki, ki nikoli ne kadijo, uporabljajo pa elektronske cigarete, vsaj podvojijo možnost, da bodo kasneje začeli s kajenjem običajnih tobačnih cigaret. Elektronske cigarete predstavljajo tudi veliko tveganje v času nosečnosti, saj lahko poškodujejo še nerojenega otroka. V državah, kjer elektronske cigarete niso prepovedane, Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) priporoča, da se jih ustrezno regulira,« je povedala dr. Aiga Rurane, predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji.
Okvirna konvencija SZO o nadzoru nad tobakom je močan pravni instrument za pomoč v boju proti tobačni epidemiji. »Evropska regija SZO je dosegla velik napredek pri izvajanju konvencije, saj jo je ratificiralo 50 od 53 držav. Poudariti je potrebno, da lahko zdravstveni delavci skupaj z množičnimi mediji veliko storimo za zaščito naših otrok pred tobakom, vključno z učinkovito komunikacijo, ki temelji na dejstvih ter z uporabo prijaznega in primernega jezika in pristopa. SZO v Sloveniji tesno sodeluje z Ministrstvom za zdravje in NIJZ pri podpori oblikovanju politik na področju nadzora nad tobakom in izvajanja učinkovitih preventivnih programov, ki temeljijo na najnovejših dokazih in mednarodnih izkušnjah,« je še dodala dr. Aiga Rurane, predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji.
Trenutno poznamo kratkoročne učinke elektronskih cigaret in ogrevanih tobačnih izdelkov. »Če pogledamo v preteklost k cigaretam, so se prvi podatki o škodljivosti kajenja začeli pojavljati približno 20 let po začetku njihove masovne uporabe, še naslednjih 20 let pa je tobačna industrija z vsemi sredstvi preprečevala, da bi se ti podatki javno objavili. Podoben scenarij lahko verjetno pričakujemo tudi pri elektronskih cigaretah in ogrevanih tobačnih izdelkih. Pomembno je, da se zavedamo, da je vdihavanje kakršnekoli snovi potencialno nevarno. Snovi, ki niso nevarne ob zaužitju skozi prebavni sistem, so lahko zelo nevarne, če jih vdihujemo. Ob uporabi elektronskih cigaret oseba vdihava aerosol, ki vsebuje nikotin in znatne ravni drugih zdravju škodljivih snovi, ki ob dolgoročni uporabi zvišujejo tveganje za bolezni dihal, srca in ožilja ter raka. Tudi aerosol ogrevanih tobačnih izdelkov vsebuje številne zdravju škodljive snovi, med njimi jih je znatno število tudi v višjih ravneh kot v tobačnem dimu. Danes ni dokazov, da so ogrevani tobačni izdelki manj škodljivi kot kajenje,« je poudarila doc. dr. Mihaela Zidarn iz Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
»Pri Brez izgovora izvajamo preventivne programe in vrstniške delavnice zadnjih 16 let. Začetki preventivne dejavnosti so bili povezani predvsem z ozaveščanjem mladih o škodljivih posledicah kajenja cigaret na zdravje in na drugi strani razkrivanje marketinških taktik tobačne industrije. V zadnjem obdobju se je uporaba klasičnih cigaret med mladimi zmanjšala, kar potrjuje pomen preventivnega dela različnih organizacij ter institucij in prednost sodelovanja različnih sektorjev in deležnikov v Sloveniji. Pa vendar smo po intenzivnem ‘pokoronskem’ obdobju trčili v nov izziv – nove izdelke, kot so elektronske cigarete (vejpi), ogrevani tobačni izdelki idr. Na to nismo pozorne le organizacije in institucije, ki že vrsto let delamo na tem področju, ampak prihaja do vse večje zaskrbljenosti med strokovnimi delavci na osnovnih in srednjih šolah ter med starši. Zaskrbljenost povzroča nepoznavanje novih izdelkov, nerazumevanje, od kje lahko mladi pravzaprav pridejo tako hitro v stik z novimi tobačnimi in nikotinskimi izdelki. Zaznavamo, da je vse večji problem internet, na katerem težko sledimo vsem oblikam oglaševanja (prikrito oglaševanje, ‘influencerji’ itd.). Zato ob letošnjem dnevu brez cigarete vračamo pogled na že dosežene spremembe, ki so se nam v preteklosti zdele nedosegljive in vemo, da bomo s sodelovanjem rešili tudi nove izzive,« je povedala Manca Kozlovič, koordinatorka za izobraževanje Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.
