Razstave: Vračanje h koreninam (Celje 2021), razstava v galeriji Insula (Izola 2022) in Izbrana dela 1986–2021 (Kranj 2022)
Intervju z nagrajencem (Delo.si)
»Nikolaj Beer (rojen 1945) se že več kot štiri desetletja uvršča med najizrazitejše osebnosti slovenskega sodobnega slikarstva. Njegova ustvarjalnost se je pojavila kot izraz na novo obujenega geniusa loci panonske zemlje, vendar je s svojo docela avtentično izraznostjo daleč presegla lokalno raven, se uvrstila v vrh sodobne slovenske ustvarjalnosti in postala poseben, celo že brezčasen pojem prodorne ustvarjalne moči in nesporne slikarske kvalitete.
Akademsko izvrstno izšolani slikar in hkrati samoniklo elementarni ustvarjalec je z vsem svojim delom življenjsko zavezan rodni gorički pokrajini, kjer je dolgo živel in v otroštvu tudi sam pomagal pri delu na domači njivi. In prav tamkajšnja njiva je postala njegov osrednji krajinski motiv, zaznamujoč podobo neskončnega sveta; njena značilno slikovita razvihranost pa ni le optična senzacija, marveč je intenzivno dojeta skozi umetnikovo močno doživljajsko izkušnjo, ki razkriva njegov mistično prvinski odnos do zemlje in življenja.
Beerove ekspresivne njive dobesedno oživljajo iz umetnikovih gibko nakodranih sunkovitih gest kot živa bitja, pri čemer je očitno, da je umetnik »vangoghovsko« zvrtinčeni ritem svojih polj in drugih motivov vsrkal v svojo notranjost, podobno kot popotni romar srčno molitev, ko nosi svoj duhovni ideal vselej s sabo in se k njemu vedno znova vrača. [… ]
Skozi Beerovo slikarsko, iz utripov narave zajeto čutnost se prikazujejo poduhovljeni prividi in v telesne prikazni spremenjena življenjska spoznanja; v umetnikovo strastno dojemanje žitnih in koruznih polj pa je zasajen njegov odnos do zemeljskega prerajanja, ki se razteza skozi hipne trenutke, prežete z njegovim strastnim karakterjem in vsakokratnim občutenjem, vseskozi pa z velikim življenjskim erosom, ki se mu slikar samodejno prepušča; hkrati pa na vse v življenju v svoji odmaknjenosti, ki se ne meni za prazna hlepenja sveta, motri iz modre kmečke distance svojih arhaičnih prednikov, ki so se izražali skozi izreke, v katerih so zajete biblijske modrosti.
Prav zaradi tega ustvarjalnega erosa, s katerim oživlja dinamiko narave, je Beer pred leti prejel na trienalu mesta Kranja na temo erosa v umetnosti prvo nagrado za svojo puhtečo njivo, doživel je pomembna kritiška priznanja večine najvidnejših kritikov, veliko premijo Pannonia na Madžarskem, Grumovo nagrado Zagorja ob Savi, plaketo za vrhunske dosežke v kulturi murskosoboške občine in nagrado Zveze društev slovenskih umetnikov za življenjsko delo in bil nasploh razpoznan za resničnega umetnika po božji volji. Razstave, za katere je predlagan, pa so z zelo sugestivnimi tudi najnovejšimi deli, slikami in številnimi krčevito slikovitimi risbami, znova potrdile njegovo veliko ustvarjalno moč, zato si umetnik Nikolaj Beer nagrado Prešernovega sklada zagotovo več ko zasluži.«
Odlomek iz obrazložitve: akad. prof. dr. Milček Komelj.
