Rodila se je leta 1927 v kraški vasici Dol pri Vogljah pod Repentabrom v tedanji Kraljevini Italiji. Hiša rodbine Ravbar se je imenovala Županova domačija, iz te družine je izhajalo veliko zavednih slovenskih izobražencev. Osnovno šolo je obiskovala v Repentabru, nato se je šolala še v Tomaju in v Tolminu. Med drugo svetovno vojno je bila partizanska učiteljica, poučevati je začela že s šestnajstimi leti. Kasneje je maturirala na učiteljišču in diplomirala iz zgodovine in zemljepisa na višji pedagoški šoli.
Svojo učiteljsko pot je nadaljevala na Pivškem, leta 1955 so jo šolske oblasti napotile v slovensko Istro. Najprej je poučevala v Dekanih, nato v Kortah. Največ svojih delovnih let je preživela kot učiteljica zgodovine in zemljepisa na Osnovni šoli Vojke Šmuc v Izoli. Njeni učenci se je spominjajo kot osebe, ki je imela rada otroke in ki jim je podajala veliko dragocenega znanja za življenje ter ga od njih tudi zahtevala.
Njeno bogato publicistično in literarno delo obsega več kot 40 bibliografskih zapisov. Veliko časa je namenila raziskovanju razvoja šolstva na izolskem podeželju. Poskrbela je, da je zapisana zgodovina naših krajev, pomembnejši dogodki in lokalne posebnosti. Zbirala je pripovedno folklorno gradivo, tako so se ohranile šege in navade tega prostora, pa tudi igre, uganke in pregovori. Uredila je lokalni muzej.
Bila je ustanoviteljica in dolgoletna predsednica Kulturnega društva Korte. Ostala nam bo v spominu kot zavzeta organizatorica številnih kulturnih dogodkov, s katerimi je društvo bogatilo duhovni utrip naše občine in drugih krajev. Veliko pozornosti je namenjala mladim, ki so v plesu, pesmi in besedi razvijali pripadnost istrski zemlji in običajem ter se tako zavedali vrednosti kulturne dediščine svojih prednikov. V naprednem duhu je vzgojila svoje otroke, vnuke in pravnuke, ki nadaljujejo njeno življenjsko delo in so pomembni nosilci naprednega družbenega ter kulturnega življenja tako doma kot v svetu.
Prejela je več pomembnih odlikovanji za svoje življenjsko delo, leta 1995 priznanje občine Izola v obliki plakete z zlatim grbom in ustrezno listino ter leta 2000 nagrado Alojza Kocjančiča za izjemne dosežke pri oblikovanju kulturne podobe slovenske Istre, nazadnje pa se je leta 2015 razveselila nagrade zaslužna krajanka Krajevne skupnosti Korte.
Leda Dobrinja, Milan Gregorič in Marjan Tomšič, s katerimi je veliko in spoštljivo sodelovala pri spodbujanju slovenstva v Istri, so o njej zapisali: »Slava ji za vse, kar je naredila za Slovence v Istri.« »Zelo sem jo cenil, tudi njeno delo, in rad sem se srečeval z njo.« »Nada je biser v vencu slovenstva tu v Istri.«
Izgubili smo še enega izmed dragocenih istrskih narodnih buditeljev.
Barbara Dobrila
Fotografije: arhiv družine Morato.
