Globalna tekstilna industrija letno proizvede 150 milijard kosov oblačil in ustvari 93 milijonov ton odpadkov. A samo odstotek vsega tekstila, ki ga uporabimo za oblačila, se reciklira. Ponovna uporaba oblačil rešuje več izzivov sodobne družbe – hiperprodukcijo, hiperpotrošnjo in hiperodlaganje, izpostavljajo. Tem izzivom pa se najlažje zoperstavimo z zgledom, od tod tudi zamisel in potreba po Dnevu v rabljenih oblačilih, sporočajo Ekologi brez meja.
Količina raste, kakovost strmo pada
Kot poudarjajo Ekologi brez meja v poročilu, ki je nastalo v sklopu projekta Obleka naredi človeka, je tekstilna industrija panoga, ki ima velik vpliv na okolje v vseh procesnih fazah, tako pri pridelavi oziroma predelavi surovin kot tudi pri porabi vode, kemikalij in energije: »Ker so količine proizvedenih in kupljenih oblačil vse višje, postaja posledično vse večji tudi problem tekstilnih odpadkov. V državah EU je količina kupljenih oblačil v nekaj desetletjih narasla za 40 odstotkov tudi kot posledica večje cenovne dostopnosti in hitrosti, s katero ponudniki hitre mode dopolnjujejo svojo ponudbo.«
Ob tem izpostavljajo še, da kakovost oblačil upada, kar posledično pomeni, da jih uporabnik hitreje zavrže. Kot kažejo številke, se manj kot polovica rabljenih oblačil ločeno zbere za ponovno uporabo, le odstotek pa se reciklira v nova oblačila. Kot pojasnjujejo, je recikliranje zaradi heterogene sestave materiala zahtevno in drago. Pojavljati so se začele različne rešitve, med drugim poslovni modeli izposoje oblačil, izdelava materialov oziroma oblačil, ki jih je lažje ponovno uporabiti in reciklirati, ozaveščanje potrošnikov in spodbujanje nakupov manjšega števila kosov višje kakovosti. Leta 2018 je bila na ravni EU sprejeta uredba, da bodo morale vse države članice najkasneje do leta 2025 zagotoviti ločeno zbiranje tekstilnih odpadkov.
Kot ugotavljajo v poročilu, je tudi slovenski trg prepreden s številnimi tujimi in domačimi ponudniki oblačil. Še posebej izstopajo ponudniki hitre mode, ki s svojimi cenovno ugodnimi izdelki in široko ponudbo, ki se ves čas dopolnjuje, močno vplivajo na vedenje kupcev. Istočasno se tudi v Sloveniji pojavljajo različne rešitve (trgovine za prodajo in izposojo rabljenih oblačil, izmenjave rabljenih oblačil, zbiranje za humanitarne namene, predelava).
Če bi nosili oblačila dvakrat več kot do sedaj, bi zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za 44 odstotkov.
Kako lahko podaljšamo življenje oblačilom?
Vse več kupcev se že odziva na pretirano ponudbo in potrošnjo oblačil tako, da poskuša delovati bolj trajnostno in išče ustrezne alternative, so prepričani. Življenjsko dobo oblačil lahko podaljšamo tako, da jih popravimo, če so poškodovana, ali jih ponudimo v uporabo drugim, svetujejo: »Rabljena oblačila se prodajajo prek spleta, v trgovinah z oblačili iz druge roke, donirajo se humanitarnim organizacijam, menjajo se na organiziranih izmenjavah rabljenih oblačil ali v krogu znancev in prijateljev. Vse naštete rešitve koristijo okolju.«
Dodatno pa vse novonastale dejavnosti, ki se odpirajo, nudijo nova, zelena delovna mesta. Nakup oblačila iz druge roke pomeni, da smo se odpovedali nakupu novega oblačila in s tem zmanjšali pritisk na okolje. Ponovna uporaba je eden od ključnih elementov vse bolj uveljavljenega krožnega gospodarstva in jo označujemo kot primarno strategijo recikliranja tekstilnih odpadkov.
Za zbiranje, sortiranje in ponovno uporabo rabljenih oblačil se porabi 10- do 20-krat manj energije kot za proizvodnjo novega oblačila.
Prispevek je povzet po članku Oblecite oblačila svoje babice ali prijateljice in postanite del rešitve, objavljenem v Času za zemljo (https://www.caszazemljo.si/trajnostno/oblecite-se-v-oblacila-svoje-babice-ali-prijateljice-in-bodite-del-resitve.html. 3. 5. 2023).
Medobčinska uprava Istre
