Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) je objavila javni natečaj za ureditev območja nekdanje obalne ceste med Izolo in Koprom, ki ga razpisujeta Občina Izola in Mestna občina Koper. Cilj natečaja je pripraviti idejno zasnovo za celovito ureditev priobalnega pasu, ki bo povezala obe urbani območji, izboljšala kakovost bivanja, omogočala trajnostno mobilnost, ohranjala kulturno dediščino, naravne danosti in varovala okolje. Natečaj bo odprt do 21. decembra, zmagovalna natečajna rešitev bo znana predvidoma februarja prihodnje leto.
Javni natečaj je zasnovan na način, da bo območje z novo prostorsko ureditvijo ohranilo in tudi obogatilo ta javni prostor. Obalna promenada je namreč edinstveno območje z bogatimi naravnimi danostmi in kulturno dediščino. Usmeritve programske, urbanistične in krajinskoarhitekturne rešitve zato med drugim dajejo prednost zelenim površinam. Gradnja stavb - z izjemo sanitarnih blokov za potrebe kopalcev - in načrtovanje širitve kopnega v morje nista dopustna. Predvidena je ureditev kolesarskih in pešpoti, dostopov v morje tako za kopalce kot za vodne športe; slednje na območju sedanjega izolskega avtokampa, kamor bo možno umestiti tudi pristan za lokalni potniški promet. Na koprski strani je dopustna postavitev treh pomolov za kopanje in plavajoče ploščadi, pomoli in ploščadi na morju so možni tudi od Rude do meje s koprsko občino; vse na okoljsko sprejemljiv način in izven območij ranljivih habitatnih tipov. Prostorska ureditev predpostavlja torej vsebine, ki bodo namenjene različnim skupinam uporabnikov vse dni v letu, vendar ne za množično rabo, saj bi ta negativno učinkovala na obstoječe danosti območja.
S stališča varstva narave je tako predvideno ohranjanje biodiverzitete – spomnimo, da je v tem morskem pasu zaščiteno rastišče pozejdonke, endemične rastline, ki je naravna vrednota državnega pomena. Na drugi strani s stališča varovanja kulturne dediščine velja omeniti arheološko območje Viližan iz rimskega obdobja, ki leži na izolski strani pod morsko gladino in na nasprotni strani nekdanje obalne ceste, kjer so bili odkriti rob antične obale in tlak ter temeljni zidovi zgradb. Nenazadnje prostor zaznamujejo tudi drevored pinij, trasa nekdanje ozkotirne železnice Parenzane, ki je povezovala Trst s Porečem in je danes priljubljena kolesarska pot, ter območje pri Rexu. Čeprav ga posebej ne označuje krajevna tabla, vsi vemo, da je bila tam v drugi svetovni vojni potopljena svojčas najimenitnejša italijanska potniška ladja.
V prostorski ureditvi območja bodo morale biti upoštevane tudi usmeritve Pomorskega prostorskega plana ter dodatne študije in strokovne podlage, ki še niso povsem nared, na primer kartiranje habitatnih tipov morskega dna in popisa morske biodiverzitete na izolski strani.
Izbor najustreznejše rešitve bo opravila strokovna komisija, ki jo prvenstveno sestavljajo krajinski arhitekti, arhitekti ter predstavniki obeh naročnikov, Občine Izola in Mestne občine Koper. V postopke natečaja so vključeni tudi izvedenci, med katerimi sta predstavnika zavoda za varstvo narave in zavoda za varstvo kulturne dediščine. Projektant prvonagrajene natečajne rešitve bo z naročnikoma sklenil ločeni pogodbi za izdelavo projektne dokumentacije. Prav tako bo za oba naročnika izdelal skupni katalog urbane opreme.
