Odprtje razstave in pogovor z umetnico: 6. 4. ob 18. uri.
Voda in mir. V času in prostoru, v katerem se trenutno nahajamo, sta to dve zelo pomembni temi, ki zahtevata razmislek in spremembo. Slike so nastale kot odgovor na svetovno krizo, kot meditacija za mir in radost, ki ju človeštvo trenutno tako zelo potrebuje.
Če poskrbimo zase in za svoj notranji svet, se lahko odzovemo na stvari drugače. Če je misel predhodnica fizične stvari, ali lahko sanjamo mir? Ali lahko sanjamo čiste reke, čista morja, čisto pitno vodo?
Likovna dela večjih formatov v akrilni tehniki simbolizirajo vodo, vir življenja, in z barvitimi vodnimi pokrajinami vabijo gledalca k temu, da postoji pred sliko in opazuje barve in oblike, ki se razkrivajo pred njim. Voda je skrivnostna živa snov, ki pa sega onkraj zemlje. Velik del vode je namreč v vesolju, nastaja kot stranski produkt nastajanja zvezd, ki ga spremlja močan veter plina in prahu. Voda je bila odkrita tudi v medzvezdnih oblakih v naši galaksiji in je najbrž prisotna tudi v drugih galaksijah. Igrala sem se z mislijo, kakšna je voda v vesolju in med zvezdami, ki nato pade na zemljo in pristane v naših morjih, rekah, potokih? Tako se v slikah bleščijo barve vesolja, zemlje in neba, voda je ogledalo za čustva, ki so se transformirala skozi proces slikanja.
Tudi sami smo sestavljeni iz več kot 70% vode. Voda je ključna snov za nadaljevanje življenja na Zemlji, in na to včasih pozabimo. Kot lahko voda spreminja barvo, obliko, in prehaja iz enega stanja v drugega, smo tudi sami sposobni premikov stanja in zavesti na bolj prisotne, sočutne, mirne ter ljubeče. Hkrati pa tudi bolj odločne in močne, ko se gre za pravico in resnico, in boj za čisti planet.
Fluidnost barv in oblik v slikah so povabilo na potop v pesmi vode. Vsaka slika nosi svojo pesem, ki vabi k pavzi, upočasnitvi in spremembi ritma. Naj vam bodo v navdih za sočutno sobivanje na tem planetu.
Andreja Kranjec (1989) je akademska vizualna umetnica in režiserka, ki deluje na področju slikanja, videa in filma. Magistrirala je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani v video in novih medijih. Za svoje delo je leta 2018 prejela Prešernovo nagrado ALUO. Razstavljala je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah in festivalih v Sloveniji in tujini. Sodelovala je tudi pri mednarodnih rezidencah za umetnike v tujini (Italija, Češka). Njena dela so vključena v več zbirk, med drugim v Zbirko Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije in zbirko Mestne hiše Hranice na Češkem.
