Prvomajski prazniki so pred nami in na predvečer prvega maja bodo po državi zagoreli številni kresovi. Ker lahko njihovo kurjenje pomeni nevarnost za nastanek požarov, ne bo odveč nekaj napotkov glede varstva pred požarom. Pripravili so jih v Upravi RS za zaščito in reševanje:
- prostor okoli kurišča kresa mora biti očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v obsegu enega metra od roba kurišča
- če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče kresa obdano z negorljivimi materiali (s peskom, kamni, z opeko)
- kres mora biti ves čas pod nadzorom polnoletne osebe
- ob vetrovnem vremenu se kresa ne sme prižigati, če pa kres že gori, je treba kurjenje prekiniti
- pri kurjenju se uporabi čim bolj suh les, prepovedano je uporabljati nevarne, vnetljive in eksplozivne snovi
- po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico pogasiti, kurišče je priporočljivo prekriti z negorljivim materialom (s peskom, z zemljo)
- na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi, predvsem požarna straža, ki jo lahko izvajajo le gasilci.
Če povzroči kres požar v naravnem okolju, je treba na telefonsko številko 112 obvestiti pristojni regijski center za obveščanje, ki bo na mesto požara napotil krajevno pristojne gasilske enote.
Zgoraj navedene ukrepe je priporočljivo upoštevati tudi, če je kres izven naravnega okolja.
Dodatne zahteve v povezavi s kurjenjem v gozdu, tudi s kurjenjem kresov, določajo predpisi o gozdovih, na primer Pravilnik o varstvu gozdov. Tudi lokalne skupnosti lahko v naravnem okolju s svojimi predpisi določijo dodatne pogoje, omejitve in prepovedi, določijo jih lahko tudi drugod, denimo v naseljih. Dodatne omejitve in prepovedi lahko veljajo za varovana območja na podlagi Zakona o ohranjanju narave. Zato se je treba pred začetkom aktivnosti za izvedbo kresovanja seznaniti, kakšne so omejitve in prepovedi na lokaciji, kjer naj bi zakurili kres.
Ob morebitni razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti naravnega okolja je kurjenje kresov v naravnem okolju prepovedano.
·
