Sončno nabrežje 8/Riva del Sole 8
6310 Izola/Isola
Jernej Štrasner s Šareda nad Izolo je svojo karierno pot začel onkraj Atlantika, v sončni Kaliforniji. Po praksi pri podjetju Apple in zaposlitvi pri Facebooku (danes Meta) se je podal tudi v podjetniške vode. Jernej, ki se nad programiranjem navdušuje že od srednje šole, je za občinsko glasilo Bobnič delil nekaj svojih izkušenj in pogledov.
Kakšni so bili prvi koraki na tvoji poslovni poti? Kdaj si vedel, da te zanima programiranje in delo v visokotehnoloških podjetjih?
Že od nekdaj so me zanimali računalniki. V srednji šoli, ko je prišel na tržišče prvi Iphone, pa sem vedel, da si želim programirati. Izredno so me namreč zanimale aplikacije za ta pametni telefon, ki sem jih kot samouk tudi začel kreirati. Študij informatike je bil nekako naravna odločitev, a bolj kot učenje me je v resnici zanimala praksa. Na spletu sem zasledil, da v podjetju Apple iščejo praktikante in se takoj prijavil. Opravil sem razgovor, zaradi izkušenj, ki sem jih sam pridobil s področja programiranja, pa bil tudi sprejet. In tako je bilo poletje 2011 prvo poletje, ki sem ga preživel v Kaliforniji. To je bila odlična izkušnja: veliko sem se naučil in spoznal zanimive ljudi.
Golden Gate, Kalifornija
Poletje se je končalo in Jernej se je vrnil v Slovenijo. Si nadaljeval s študijem ali si si želel nazaj v Ameriko? Taka izkušnja najverjetneje nekoliko spremeni cilje in morda tudi človeka?
Ko sem se vrnil domov, sem se odločil, da se raje usmerim v konkretno delo – razvoj aplikacij – namesto študija. Kmalu sem dobil ponudbo za delo v start-upu, ki je deloval delno v Sloveniji in delno v Ameriki, kar me je leta 2012 ponovno peljalo čez lužo za dve leti. Nato sem se za leto dni vrnil domov, potoval in delal projektno, dokler me želja po delu v večjem podjetju ni privedla do prijave za delo pri Facebooku (danes Meta). Najprej sem delal v njihovi londonski pisarni, nato pa sem se preselil nazaj v Kalifornijo, kjer sem ostal do leta 2019.
Kakšna je bila ta izkušnja? O taki priložnosti verjetno sanja veliko mladih …
Delati za Facebook je bilo fenomenalno! Tam sem se naučil neverjetno veliko. Tudi klima v podjetju je bila zelo dobra, pozitivna. Ves čas smo si prizadevali za izboljšave, lahko si napredoval … Ljudje, ki so prihajali z različnih koncev sveta, so bili zelo odprti … Res dobra izkušnja!
Če si zvedav in imaš željo po učenju, imaš v takem podjetju res nešteto možnosti za razvoj – od raznoraznih izobraževanj do mentorskih programov.
V času, ko sem delal v podjetju, sem se izobrazil tudi na področju managementa; to me je nekako najbolj zanimalo.
Facebookove pisarne
Verjetno si že takrat vedel, da si želiš v podjetniške vode. Imel si namreč tudi svoje podjetje, za katerega na neki način delaš še danes. Bi lahko na kratko opisal ta podvig?
S prijateljem Kanadčanom sva tako leta 2019 odprla svoje podjetje – Specto, ki se je ukvarjalo z analitiko mobilnih aplikacij. Zanimivo, da me takratni direktor na Facebooku, ko sem dal odpoved, ni kaj dolgo prepričeval, naj ostanem. Ker je verjel vame, je želel investirati v podjetje, ki sva ga odpirala s prijateljem. Poznala sva veliko ljudi in sva v pičlih treh tednih samo z idejo (brez izdelanega produkta) zbrala dobre 3 milijone dolarjev za investicijo. Potem pa se je pričelo pravo delo … In žal kmalu tudi obdobje covida, ki smo ga sicer nekako preživeli in še naprej delali.
Konec leta 2021 sva (ne planirano) podjetje uspešno prodala: ponudba je prišla sama. V vmesnem času pa sem se tudi že vrnil domov, saj so bile restrikcije med pandemijo v Ameriki res nevzdržne. Podjetje Sentry, ki je kupilo Specto, je tisto, za katerega v bistvu delam/-o še danes, saj so poleg produkta kupili celotno ekipo.
Danes tudi sam investiraš v zagonska podjetja in ti je ta podjetniška kultura še vedno zelo blizu. Poleg tega pa si pomemben član Slovenskega tehnološkega foruma. Nam lahko pojasniš za kaj točno gre?
V Sloveniji je start-up okolje zelo neugodno zaradi trenutnih pogojev, zakonov, birokracije in visokih davkov, zato mnogi podjetniki raje odprejo podjetje v Ameriki in delajo od tam. Prav zaradi teh težav smo ustanovili Slovenski tehnološki forum, ki že dve leti aktivno deluje in lobira za izboljšanje razmer. S politiki se pogovarjamo o različnih temah, vključno z udeležbo zaposlenih pri dobičkih, kar je recimo trenutno vroča tema. Rekel bi, da so danes pogoji taki, da so v praski neizvedljivi za 99 % start-upov.
Imaš res bogate in zanimive izkušnje. Kaj bi rekel, da je bil največji izziv na tvoji dosedanji poti in na kateri dosežek si najbolj ponosen?
Največji izziv je bile zagotovo ustanoviti svoje podjetje. Ker sem to počel prvič, nisem imel izkušenj, povrh vsega pa sem bil še tujec. Veliko se naučiš, je pa to kar izziv! No, najbolj ponosen pa sem, da sem ustanovljeno podjetje v pičlih dveh letih tudi prodal – in to med covidom na daljavo. Mislim, da je to res kratek čas za tak uspeh.
Kako pogosto se vračaš v Izolo in kakšno vlogo igra domače mesto v tvojem življenju?
Trenutno živim v Ljubljani in domov ne hodim tako zelo pogosto. A vendar pridem, ker pogrešam morje in vse povezano z njim: jadranje, veslanje. Kot otrok in mladostnik sem namreč veslal pri klubu ARGO. V Izoli se najraje zadržujem na Svetilniku ali pa v izolski marini – tam imam najlepše spomine na otroštvo, povezane z veslanjem. No, imam pa tudi en ritual: vsakič najprej parkiram avto na Lonki in se sprehodim na pijačo v Bariero. To je obvezna postojanka. (smeh)
Jernej Štrasner
Kaj bi svetoval mladim Istranom, ki razmišljajo o karieri v informacijski tehnologiji in zagonskih podjetjih? Katere so ključne spretnosti in znanja, ki jih morajo pridobiti?
»Pojdite v tujino, se čim več naučite in potem se vrnite domov.«
To se mi zdi neko osnovno vodilo. S tem tudi ne mislim, da moraš delati za multinacionalke. Dovolj je že samo študijska izmenjava, torej kakršnakoli izkušnja, ki odpira obzorja. Slovenija je žal majhna in zaradi te majhnosti včasih ne znamo pogledati širše. Res da nam je lepo, saj je standard relativno visok in smo vsi malo »na komot«.
A če hočeš v življenju uspeti, moraš ven iz cone udobja, saj ti bo to najbolj pomagalo pri (osebni) rasti.
Na tak način tudi dvigneš emocionalno inteligenco, postaneš bolj razgledan, bolj odprt in definitivno manj nestrpen.