Svetovna zveza za duševno zdravje je letos izpostavila izjemno pomembno temo – duševno zdravje na delovnem mestu, ki je tudi osrednja tema svetovnega dne duševnega zdravja 2024. Več kot 2000 udeležencev iz 116 držav je prepoznalo nujnost naslavljanja te problematike, kar odraža globalno potrebo po izboljšanju pogojev za duševno zdravje v delovnem okolju. Slogan letošnje kampanje: Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu, nas vse poziva k aktivnemu ukrepanju.
Duševno zdravje postaja vse bolj pereč javnozdravstveni izziv v Sloveniji, saj so duševne motnje in bolezni v splošni populaciji zelo razširjene, a mnogokrat tudi neprepoznane. Nevenka Ražman, vodja Enote za nenalezljive bolezni, NIJZ, Območna enota Koper, opozarja: »Stanje duševnega zdravja prebivalstva je odsev splošnega stanja v družbi. Težave v duševnem zdravju so v splošni populaciji zelo razširjene, žal pa mnogokrat tudi neprepoznane. Najpogostejši duševni motnji v Sloveniji, podobno kot v drugih razvitih državah, sta anksioznost in depresija.«
Ražman poudarja, da je pomembno nasloviti tudi stigmatizacijo, ki spremlja duševne motnje, saj ta vpliva na zakasnelo iskanje pomoči in posledično na kasnejšo obravnavo in zdravljenje. »Kadar nastopijo duševne težave, ni prizadet samo posameznik, ampak tudi njegova ožja in širša družbena skupnost,« je dejala.
S pomočjo Nacionalnega programa duševnega zdravja, Programa MIRA, se v Sloveniji vzpostavljajo potrebni ukrepi in programi pomoči, ki naslavljajo ta pereč problem. Posebna pozornost je namenjena vzpostavljanju mreže centrov za duševno zdravje ter razvijanju programov za podporo pri spoprijemanju s stresom, tesnobo in depresijo. Ražman je ob tem poudarila: »Zdravje ne nastaja v zdravstvu, ampak povsod tam, kjer ljudje živimo in delamo,« in izpostavila pomen preventivnih programov ter spodbujanja skrbi za zdravje vseh prebivalcev.
Duševno zdravje je torej ključno ne le za posameznike, temveč za celotno družbo, zato je treba njegovo krepitev in ohranjanje postaviti med prednostne naloge v Sloveniji.
Pomen obvladovanja psihosocialnih tveganj na delovnem mestu
Neobvladana psihosocialna tveganja na delovnem mestu lahko privedejo do znatnega povečanja nezdravih navad med zaposlenimi, kar ima lahko resne posledice na njihovo zdravje. »Tovrstna tveganja lahko povzročijo porast škodljivih navad, kot so neurejeno prehranjevanje, neredna telesna dejavnost, pomanjkanje spanja, pretirano uživanje alkohola, kajenje in zloraba drog. Posledično se lahko razvijejo resne zdravstvene težave, vključno s prebavnimi motnjami, telesnimi bolečinami, kostno-mišičnimi obolenji, izgorelostjo, povišanim krvnim tlakom, srčnim infarktom, možgansko kapjo ter sladkorno boleznijo tipa 2,« pojasnjuje Ana Stavber, regijska koordinatorica za duševno zdravje Programa MIRA.
Regijski festival duševnega zdravja zdravstvene regije KoperFestival je zasnovan v štirih glavnih sklopih, ki naslavljajo različne vidike duševnega zdravja. »Prvi sklop je namenjen izobraževanju in ozaveščanju, kjer bodo udeleženci skozi strokovna predavanja in delavnice pridobili praktična znanja s področja duševnega zdravja. Drugi sklop poudarja povezovanje organizacij s področja duševnega zdravja, ki se bodo na Tržnici organizacij predstavile mladim. Tretji sklop vključuje kulturne dejavnosti, kot so razstave, delavnice in filmsko projekcijo, ki bodo igrale ključno vlogo pri ozaveščanju in izražanju skozi umetnost. Zadnji sklop pa je osredotočen na telesno dejavnost in dobro počutje, kjer bomo spodbujali zdrav življenjski slog kot preventivo pred težavami v duševnem zdravju,« je še povedala Stavber.
Vsi dogodki v sklopu festivala so brezplačni in odprti za splošno ali strokovno javnost (odvisno od vrste dogodka).
Program festivala v slovenskem jeziku je na voljo v priponkah.
