V sredo je v dvorani občinskega sveta potekala javna razprava o novelaciji upravljavskega načrta za Podestatovo palačo, poznano tudi kot nekdanjo občinsko palačo na Verdijevi ulici 1 v neposredni bližini mandrača. Tam je bilo nekdaj gospodarsko, upravno in cerkveno središče Izole.
Udeležencem je bil podrobno predstavljen kulturni spomenik v Verdijevi ulici, pa tudi ocena njegove ohranjenosti ter predvideni ukrepi za njegovo varovanje in nadaljnji razvoj. Palačo, njeno vlogo in pomen je v širši družbeni kontekst postavil zgodovinar in prof. dr. Darko Darovec skupaj s sodelavci iz Inštituta IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja.
Palača stara vsaj 771 let
Kot je že iz imena razbrati, upravljavski načrt vsebuje izhodišča in strategije za upravljanje in vzdrževanje stavbe, ki je prvič omenjena v dokumentu iz leta 1253 kot Palacio Comunis Ynsule. Predstavljena je tudi organizacija takratne občinske uprave, ki je delovala v palači. V zgodovinskih dokumentih je prvi podestat, vrhovni mestni, sodni, vojaški in upravni organ torej, v Izoli naveden marca leta 1247, ko so Izolani na to funkcijo imenovali Provenzana. 1. maja 1253 se je v komunski palači sestal izolski Veliki svet, da bi izvolil zastopnika oziroma prokurista, ki naj bi jih predstavljal v sporu z oglejskimi opatinjami. Na teh papirjih se prvič omenjajo komunska ali občinska palača, veliki in mali svet ter trije konzuli. Dokument o tem sporu iz 16. januarja 1260 razkriva, da je Izola tedaj že imela statut in podestata. Ker so bili podestati tujci, ki jih je tedaj še neodvisno izbiral izolski komun, mu je ta moral priskrbeti tudi ustrezno bivališče – običajno v komunski ali mestni palači, v katerih so bili prostori tako za podestatove oziroma komunske urade kot dvorana za seje komunskega Velikega sveta.
Najprej statična obnova pritličja
Letos spomladi je občina začela z obnovo Podestatove palače, v prvi fazi s statično sanacijo, da bo objekt varen za javno uporabo. Dela so se najprej začela v pritličju. "Odstranili smo predelne stene in delno tudi strop, zatem so se izvedla arheološka izkopavanja, sledilo je globoko temeljenje z mikro piloti. Palača prav zdaj dobiva ustreznejše globoke temelje," pravi vodja nadzora Benjamin Žnidaršič. Da so takšni temelji potrebni zaradi nove jeklene konstrukcije, s katero bodo ojačali zidove in medetažno konstrukcijo med pritličjem in nadstropjem, pojasnjuje vodja projekta Andreja Gerkšič iz projektantskega podjetja OBLIKA2. "Nadstropje objekta bo tako preneslo dodatne obremenitve, ki jih bodo prinesle javne prireditve."
Delavci so že naredili betonske temelje in v teh dneh urejajo talno ploščo. Predvideli so vmesni sloj prezračevanja, da se bo v palači nabiralo kar najmanj vlage. Sledila bo utrditev kamnitih zidov v pritličju, delna sanacija starih tramov in postavitev jeklene konstrukcije, ki bo podpirala lesen strop.
Dela potekajo po zastavljeni časovnici in bodo končana do konca leta.
