Hrana in prehranjevanje sta pomemben del našega življenja, zato je prav, da jima damo več pozornosti. V jesenskih mesecih obeležujemo kar nekaj pomembnih dni, povezanih s hrano.
Danes, 29. septembra, je mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani.
Ali veste, da na svetu zavržemo kar tretjino vse predelane hrane? Sicer smo v Sloveniji nekoliko boljši od evropskega povprečja, a po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije iz leta 2023 povprečen Slovenec letno zavrže 78 kg hrane. Največji izvor odpadne hrane prihaja iz gospodinjstev (44 %), sledi gostinstvo in strežba hrane (34 %), ostali delež se pridela v proizvodnji hrane in v distribuciji ter trgovinah z živili. Še vedno je to ogromna količina odpadkov na prebivalca, kar pa lahko tudi posameznik s premišljenim ravnanjem spremeni in občutno zmanjša. K zmanjševanju odpadne hrane lahko pomembno vplivamo tako zunaj kot doma; recimo s premišljenim nakupovanjem, pravilnim shranjevanjem živil, s kasnejšo porabo ostankov hrane, kompostiranjem in ozaveščanjem.
Prvi korak pri zmanjšanju odpadne hrane doma je premišljena poraba živil, torej vnaprej pripravljeni jedilniki ali ideje za obroke ter načrtovanje nakupa. Še pred nakupom preverite, katera živila že imate in katera potrebujete. Zelo pomembna je tudi ustrezna hramba in priprava živil. Upoštevati moramo ustrezne pogoje shranjevanja živil, kot sta prostor in temperatura ter rok uporabnosti. Imamo dve različni oznaki roka uporabnosti; »Uporabno najmanj do« in »Porabiti do«.
Z navedbo »Uporabno najmanj do« so označena živila z dolgim rokom uporabe, ki so predpakirana in predelana ter se prodajajo na sobni temperaturi. S tem označujemo datum minimalne trajnosti oziroma datum, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. Ta živila lahko glede na ustrezne senzorične lastnosti uporabljamo tudi po navedenem datumu (npr. moka, sol, riž, konzerve, kaše, suhe testenine, suho sadje, trajno mleko in brezalkoholne pijače).
Navedba »Porabiti do« označuje sveža in hitro pokvarljiva živila, ki jih je treba hraniti v hladilniku in po pretečenem datumu zavreči zaradi varnostnih razlogov (npr. meso, mlečni izdelki, ribe in sveže solate). Pri teh živilih je treba upoštevati pravilo »prej notri, prej ven«.
Ostanke obroka lahko primerno shranite v hladilniku in jih uporabite kasneje. Koristno je tudi tehtanje sestavin, da obroki niso preobilni. Presežke lokalne in sezonske hrane lahko spremenite v ozimnico. Prezrele banane lahko uporabite v pecivu, obrezke zelenjave za bistro zelenjavno juho in stari kruh za kruhove cmoke ali drobtine.
16. oktobra obeležujemo svetovni dan hrane pod sloganom Z roko v roki za boljšo hrano in boljšo prihodnost. Na ta način želimo spomniti na premišljeno in trajnostno porabo hrane ter poudariti lokalno in sezonsko pridelano hrano.
Tretji teden v novembru obeležujemo Teden slovenske hrane, s katerim poudarjamo pomen tradicije in prehranjevanja, povezanega z njo. To je čas, ko razmišljamo o tem, kaj jemo, od kod prihaja naša hrana in zakaj je pomembno izbirati lokalno ter sezonsko. Najpomembnejši dogodek v tistem tednu je Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga v šolah, vrtcih in drugih ustanovah pripravljajo že od leta 2011. Letošnji slogan se glasi Moja izbira je slovenska hrana, s katerim poudarjamo pomembnost vseh členov prehranske verige.
Na ta dan se otrokom in drugim udeležencem postreže zajtrk izključno iz slovenskih sestavin:
Enota za nenalezljive bolezni NIJZ, OE Koper
