Poudarjanje pomena lokalne hrane je sicer spodbudno, vendar premalo pozornosti namenjamo vrsti hrane, ki jo pridelujemo in uživamo. Prav izbira vrste hrane namreč odločilno vpliva na ogljični odtis.
Pri Umanoteri izpostavljajo, da je povečanje deleža hrane rastlinskega izvora eden najučinkovitejših in najpreprostejših ukrepov, s katerim lahko vsak od nas zmanjša svoj ogljični odtis in spodbudi prehod v bolj trajnosten sistem oskrbe s hrano.
Nika Tavčar, Umanotera: »Razlogov za podnebju prijazno prehranjevanje je veliko. V prvi vrsti je potrebno izpostaviti okoljske in zdravstvene koristi povečanja deleža hrane rastlinskega izvora v naši prehrani. Njena pridelava za enako količino kalorij zahteva manj kmetijskih površin, saj ne potrebujemo pašnikov in obdelovalnih površin za pridelavo krme. Poleg tega usmeritev poljedelstva v pridelavo rastlinske hrane – sadja in zelenjave za ljudi – pomembno prispeva k izboljšanju stopnje prehranske samooskrbe države.«
Da bi bil naš način prehranjevanja čim bolj okolju prijazen in zdravju koristen, je priporočljivo, da je hrana: lokalna, sezonska, pridelana na ekološki način, čim manj predelana in zapakirana ter da ne konča med odpadki.
V Umanoteri so zato izdali Babičino podnebno kuharico – knjižico podnebju prijaznih receptov, ki prinaša nabor izbranih slovenskih jedi, pripravljenih na bolj trajnosten način. Vsi predstavljeni recepti upoštevajo vodila podnebju prijaznejšega prehranjevanja in kažejo, kako lahko že znane jedi pripravimo na nov, trajnosten način. Med njimi najdemo brezmesne sarme, poletne polnjene paprike v podnebju prijazni obliki, tradicionalne ajdove njoke ali jesenski krompirjev golaž.
Več o tem, kako in zakaj se prehranjevati na podnebju prijazen način, si lahko preberete v vodniku Podnebni meni.
Vir: www.umanotera.org
Medobčinska uprava Istre
