Generalna konferenca UNESCO je 2. novembra 2001 sprejela Konvencijo o varovanju podvodne kulturne dediščine, ki jo je Republika Slovenija ratificirala in vključila v področno zakonodajo leta 2008. Leta 2025 pa je Generalna konferenca UNESCO razglasila 21. avgust za mednarodni dan podvodne kulturne dediščine.
Podvodna kulturna dediščina obsega vse ostaline človekovega obstoja s kulturnimi, zgodovinskimi ali arheološkimi značilnostmi, ki so pod vodo ohranjene najmanj sto let. Med temeljnimi načeli konvencije je ohranjanje dediščine in situ, torej na mestu odkritja, in prepoved njenega komercialnega izkoriščanja. Podvodna kulturna dediščina namreč ni zaklad, namenjen iskanju, zbiranju ali prodaji, temveč del skupne kulturne dediščine, ki jo je treba strokovno raziskovati, dokumentirati in ohranjati.
Slovenija se ponaša z eno najdaljših tradicij podvodnih arheoloških raziskav v Evropi. Začetki segajo v leto 1884, ko je Karel Dežman v Ljubljanici pri Vrhniki organiziral eno prvih sistematičnih podvodnih arheoloških raziskav v Evropi. Tehnološki razvoj potapljaške opreme in opreme za daljinsko preučevanje morskega dna v drugi polovici 20. stoletja je tudi v Sloveniji spodbudil pospešen razvoj podvodne arheologije. Imamo bogato podvodno dediščino – v morju so bile odkrite številne ostaline potopljenih plovil, ruševin rimskodobnih pristanišč, med drugim je bilo pristanišče odkrito tudi v Simonovem zalivu in Fizinah. Raziskave pa so potekale tudi v rekah in jezerih po vsej državi, med drugim v reki Ljubljanici, ki je bila zaradi bogastva podvodne dediščine razglašena za spomenik državnega pomena.
Letos zaznamujemo torej prvo obeleževanje mednarodnega dne podvodne kulturne dediščine. Zavod za varstvo kulturne dediščine je ob tej priložnosti pripravil več dogodkov pod skupnim naslovom Skrivnosti iz voda. Z razstavo na prostem gostuje med 8. in 18. septembrom tudi na Sončnem nabrežju v Izoli.
Njen namen je obiskovalcem pričarati občutke potapljača raziskovalca, ko na dnu reke, jezera ali morja v mulju zagleda predmet, ki ga je izdelal človek. Trenutek, ko v slabi vidljivosti podvodnega okolja prvič zagleda obrise predmeta, spremljata veselje in radovednost, ali bo ravno ta predmet razkril novo zgodbo preteklosti.
Na razstavi so na ogled trenutki odkritja, npr. deblaka iz Blejskega jezera in Ljubljanice, rimski nagrobnik in spona za obleko, ki sta bili najdena v Savi, trojambornici Nina in Maria Andrina ter hidroplan, ki so bili odkriti v slovenskem morju, in drugi.
Vljudno vabljeni!
