Dopoldne je Društvo oljkarjev Slovenske Istre (DOSI) v sodelovanju z Občino Izola ter pod častnim pokroviteljstvom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano organiziralo tradicionalno prireditev Oljka županov – oljka povezovanja.
Dogodka so se udeležili državni sekretar na kmetijskem ministrstvu, dr. Darij Krajčič, župani Milan Bogatič, Aleš Bržan, Andrej Korenika in podžupan Občine Dolina pri Trstu Goran Čuk ter predstavniki več veleposlaništev v Sloveniji. Z obiranjem oljke županov v Krajinskem parku Strunjan so simbolično začeli letošnjo oljkarsko sezono, da bi na ta način spodbudili pridelovalce k zgodnejšemu obiranju in s tem večji kakovosti oljčnega olja.
Po prvih vzorcih letošnjega olja, ki so jih analizirali v nacionalnem referenčnem Laboratoriju Inštituta za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, olje vsebuje precej manj biofenolov[1] kot lansko, zato je pričakovati, da bo manj grenko in pikantno, z več sadne arome in ne toliko svežimi zelenimi notami. Kislost je bila nekoliko višja od lanskoletne v tem obdobju.
Nekateri oljkarji se že tretje leto zapored srečujejo z velikim izpadom pridelka zaradi predčasnega sušenja in odpadanja plodov. Julija letos smo imeli 13-dnevni vročinski val s temperaturami, višjimi od 35° Celzija, zaradi česar je prišlo do trebljenja plodičev (oljke s tem ohranijo najkakovostnejše plodove in zmanjšajo tveganje za izgubo semen). Julija so oljčnike prizadele tudi nevihte s hudimi nalivi, točo in močnimi sunki vetra.
Tako pozeba kot suša in visoke temperature vplivajo na razvoj rastlin ter pojav škodljivcev. Na inštitutu za oljkarstvo opozarjajo, da je razvoj oljk drugačen, kot je bil pred tremi desetletji. Tople zime jih spodbudijo k zgodnejšemu vegetacijskemu obdobju in cvetenju, ki se v povprečju pojavi en teden prej. V prezgodnjih pomladih se pogosteje pojavljajo vdori hladnih zračnih mas, hromijo vegetacijski razvoj in cvetenje prestavljajo v obdobje vročinskih valov ter suš. Oljke so bile tudi tokrat od aprila do konca julija – med razvojem poganjkov in socvetij, med cvetenjem ter tvorbo plodičev – kljub izrazitim padavinam izpostavljene sušnemu stresu.
Prav zaradi letošnjih obilnih padavin je bilo varstvo oljk izjemno zahtevno. Začelo se je z nadpovprečno toplima januarjem in februarjem, ob povečani količini padavin v pomladanskih mesecih pa je prišlo do izbruha glivične bolezni pavje oko ter sive oljkove pegavosti. Po uspešnem cvetenju se je julija – tako kot lani – začelo pojavljati že omenjeno sušenje in odpadanje plodičev. Pojav je bil neenakomeren in različen od oljčnika do oljčnika, med najbolj prizadetimi so sorte leccino, pendolino in santa Caterina, odpadali so tudi plodovi istrske belice. Pojav se je nadaljeval avgusta in bil zelo izrazit, v nekaterih nasadih so oljke ostale brez plodov.
Škodljivcem v slovenski Istri se je pridružila marmorirana smrdljivka, ki so jo pred tem opažali samo v Brdih in na Vipavskem. Poskus, ki so ga opravili strokovnjaki za varstvo rastlin pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica in ki ga bo treba v prihodnje nadaljevati, kaže, da bi lahko bili razlogi za sušenje in odpadanje plodov tudi vbodi marmorirane smrdljivke. Letos poleti se zaradi visokih temperatur ni razvila oljčna muha, a so se vremenske razmere v najbolj kritičnem obdobju ob koncu avgusta in začetku septembra drastično spremenile, saj je takratna ohladitev s padavinami predstavljala idealne pogoje za razvoj muhe, ki je napadla večino oljčnikov. Plodovi so zelo poškodovani. Za ohranitev vsaj dostojne kakovosti olja bodo oljkarji morali začeti s predčasnim obiranjem. Oljke počasneje dozorevajo kot lani, zato je oljevitost v tem času skromnejša; ob zgodnejšem obiranju bo to pomenilo še dodatno izgubo pridelka.
Inštitut za oljkarstvo ob tem obvešča vse oljkarje, ki imajo registrirane oljčnike in poročajo o pridelku olja, da lahko izkoristijo možnost brezplačne analize do treh vzorcev olja.
[1] Biofenoli dajejo olju značilen grenak in pikanten okus, zaradi katerega je tako visoko cenjeno tudi z gurmanskega vidika.
