Evropska unija letno proizvede 2,2 milijarde ton odpadkov. S posodabljanjem zakonodaje o ravnanju z odpadki želi spodbuditi prehod na bolj trajnostni model, poznan kot krožno gospodarstvo. To je način organizacije proizvodnje in potrošnje, ki temelji na delitvi, ponovni uporabi, popravilu, prenovi in recikliranju obstoječih materialov ter izdelkov, kolikor dolgo je mogoče. S tem se življenjska doba izdelkov podaljšuje, zmanjšuje pa količina odpadkov. Ko je izdelek izrabljen, se materiale, iz katerega je izdelan, v največji možni meri obdrži v gospodarstvu. Tako se jih lahko s pridom vedno znova ponovno uporabi, kar še dodatno ustvarja vrednost.
Krožno gospodarstvo je torej obrat od tradicionalnega linearnega gospodarskega modela, ki temelji na vzorcu vzemi – naredi – porabi – odvrzi. Ta model se zanaša na velike količine poceni in dostopnih surovin ter energije. V tradicionalnem modelu se pojavlja tudi načrtno zastaranje, ki pomeni, da so bili izdelki zasnovani z omejenim rokom trajanja, da jih je treba zavreči in kupiti nove. To povečuje količino odpadkov in ustvarja pritisk na okolje. Evropski parlament je pozval k ukrepom proti tej praksi.
Bistvo krožnega gospodarstva je, da vrednost v ciklu proizvodnje in potrošnje ohranjamo čim dlje. Za razliko od linearnega modela gospodarjenja, ki deluje po načelu vzemi – (u)porabi –zavrzi, verige vrednosti snujemo tako, da vire uporabljamo čim bolj skrbno in racionalno. Novi krožni poslovni modeli gradijo na ponovni uporabi, popravilu, predelavi in souporabi. Torej na povečanju učinkovitosti (upo)rabljenih virov, k čemur prispevamo z ustrezno zasnovo in oblikovanjem storitev in izdelkov ter krožno zasnovanim procesom proizvodnje in potrošnje. Pri tem prehajamo od ravnanja z odpadki do upravljanja z viri – cilj je zero waste, ničelna stopnja odpadkov. Delujemo v okviru planetarnih mej, z mislijo na dobrobit vsakogar, povezujoč ekonomski, okoljski in družbeni vidik.
Zakaj krožno gospodarstvo?
Fizične omejitve planeta nam nakazujejo tudi fizične omejitve naravnih virov. Če bo človeštvo nadaljevalo z enakimi proizvodnimi in potrošniškimi trendi, bo za zadovoljitev potreb leta 2050 potrebovalo skoraj tri planete, ki pa jih nimamo. Naša naloga je torej vse napore usmeriti v to, da gospodarski razvoj in višjo kakovost življenja ustvarimo z manjšo in ponovno uporabo naravnih virov.
Za varovanje okolja
Ponovna uporaba in recikliranje izdelkov bi upočasnila porabo naravnih virov, zmanjšala poseganje v pokrajino in življenjske prostore ter pomagala omejiti izgubo biotske raznovrstnosti.
Vir: europarl.europa.eu (7. 11. 2023)
Medobčinska uprava Istre
